Tako. Pa je za nami. Druga javna razprava o osnutku OPPN za območje bežigrajskega stadiona namreč. In seveda je bila zabava prava, kot sem napovedal. Ni nas bilo malo, večine nisem poznal, mnogih niti na videz in tudi ne vem, ali si je zaradi mojega vabila rajanje mestnih šem prišel ogledati tudi kak bloger ali guslar.
Rajanje pa je bilo in to prav zares - s kurenti, ostržki, slončki in kar je še dolgonoscev. In na koncu - unmasked in to zares unmasked. Ne tako, kot so to storili Kiss pred 29.leti. Na koncu je bil šok, šok, ki je postajal z vsako uro hujši in ki je danes na vrhuncu. Saj poznate tisti občutek, da nečesa ne morete verjeti. Tako je danes pri meni - v življenju namreč še nisem imel opravka s tako hladnokrvnimi lažnjivci. Saj se človek tudi zasebno in v službi znajde v situaciji, ko nekdo nečesa ne prizna. Ampak nisem pa še srečal odraslega človeka, ki bi v rokah držal črno krpo in bi trdil, da je bela. Večkrat. Brez dvoma.
Pa gremo lepo po vrsti. Že pred javno razpravo smo bili obveščeni, da nesvete trojice ne bo. Govorim seveda o izvirnih grešnikih Jankoviču, Kocijančiču in Pečečniku. matr, sami č-ji so jih. In tako je tudi bilo - zasedba vojske MOL je bila skoraj enaka, kot na prvi javni razpravi, v glavni vlogi je bil ponovno Ferdo Jordan z Ljubljanskega urbanističnega zavoda (LUZ - dobra kratica, ki me stalno asociira na luzerje), sicer vodja projekta priprave osnutka OPPN. A za razliko od prve obravnave je imel tokrat pomoč samega načelnika oddelka za urbanizem v mestni občini Ljubljana Mirana Gajška, kar se je, priznam, za MOL pokazalo kot dobra rešitev, veliko boljša, kot če bi prišel sam župan. Njega bi namreč po politični poti verjetno zmleli, Gajšek pa je neverjetno vzdržljiv. Na vse ima odgovor in tudi, ko mu črno na belem dokažeš, da nima prav, samozavestno vztraja pri svojem in celo daje vtis, da govori resnico. Kar je bilo ključno, saj bi brez njegove arogance vsa delegacija bržkone konec razprave dočakala pod mizo.
Po uvodne četrt ure, v kateri je g. Jordan na kratko predstavil spremembe glede na prvo razgrnitev, je besedo dobila javnost. A ker se tudi mi učimo na izkušnjah, smo si tokrat vzeli več kot le besedo in smo pripravili kar prezentacijo - ravno zato, da je bilo vse črno na belem. Kot sem napisal že v prejšnji objavi, seveda pripravljalec ni popravil skoraj nobene od očitanih jim nezakonitosti. Malo kozmetike tu, malo tam, število blokov na naši zelenici so zmanjšali iz osem na šest in so očitno mislili, da bomo na rit popadali od navdušenja.
O sami zasnovi obnove stadiona bi seveda lahko debatirali in mnenja so lahko različna, vendar smo se tokrat odločili predvsem za pravno pot in se kljub brezštevilnim strokovnim in pravnim pripombam posvetili le nekaj najhujšim kršitvam, pet med njimi smo jih tudi vizualizirali v prezentaciji. Zdaj pa le berite naprej in verjemite - vse, kar je tukaj napisano, je čista resnica, kdor dvomi v resničnost izjav v tem zapisu, si lahko gre na četrtno skupnost Bežigrad poslušati magnetogram - vse je posneto.
Prvi očitek je bila neskladnost sprememb OPPN z veljavnimi prostorskimi plani, ki to območje namenjajo rekreacijskim, zelenim in športnim površinam, ne pa trgovski in drugi poslovni dejavnosti, kar predstavlja kršitev 58.člena Zakona o prostorskem načrtovanju - odgovor načrtovalcev je bil, da bodo to le spremljajoče dejavnosti in da bo pretežni del površin (63%) še vedno namenjenih športnim dejavnostim in zelenim površinam. Mnenje o tem si ustvarite kar sami.
Drugi očitek je bilo neskladje z Uredbo o prostorskem redu Slovenije, ki v 31.členu pravi, da se območij zelenih površin, določenih z urbanistično zasnovo, ne spreminja v drugo namensko rabo, torej se jih ne pozidava. In ker Fond takšno zasnovo ima, je torej pozidava zelenic nezakonita. Odgovor je bil presenetljiv - urbanistična zasnova, ki jo uredba omenja, naj ne bi bila urbanistična zasnova za posamezno naselje. Človek bi jim morda celo verjel - a boste ob koncu pisanja videli, zakaj jim ne… Odveč je povedati, da se načrtovalcem predlagan načrt obnove stadiona seveda ne zdi neskladen niti z drugim odstavkom uredbe, ki pravi, da se v neposredno bližino čistih stanovanjskih površin lahko umesti le manjši športnorekreacijski center.
Pri tretji in četrti očitani nezakonitosti pa je postalo zares zanimivo - očitali smo jim namreč, da je pozidava zelenice na severni strani stadiona neskladna z Zakonom o varstvu kulturne dediščine in Odlokom o razglasitvi za kulturni spomenik. Junija je namreč ministrstvo za kulturo sprejelo vladni odlok o razglasitvi Plečnikovih del za kulturne spomenike državnega pomena. 74.člen ZVKD-1 pravi, da mora pripravljalec upoštevati zahteve varstva dediščine v vseh fazah priprave plana (glej prezentacijo - slide 12). Potem si pa poglejte še slide 13, ki navaja 56. člen vladnega odloka. Zdaj pa povejte, ali je pozidana zelenica skladna s temi zahtevami. Pripravljavci plana menijo, da ni neskladna, in pričakujejo, da bo ministrstvo za kulturo dalo pozitivno mnenje. Da, prav ste prebrali. Zgovarjali so se na smernice, ki jih je podal zavod za varstvo kulturne dediščine v zvezi z obnovo stadiona in ki tako pozidavo dovoljujejo. Seveda so smernice nastale prej kot vladni odlok in po njegovem nastanku niso bile usklajene z njim. No, gospod Gajšek je mnenja, da to ni potrebno. Dejal je celo, da menda ja ne mislimo, da je potrebno smernice prilagajati na novo nastalim zakonom, kadar niso skladne z njimi. Dobro, da vem, morda mi lahko še kdaj prav pride
Seveda smo vrtali dalje in želeli dobiti preprost odgovor na vprašanje, ali se strinja, da je vladni odlok pravno nad smernicami ministrstvu podrejenih zavodov - odgovor je bil presenetljiv (za nas naivneže seveda), da namreč “to ni tako enostavno”. Očitno po Gajškovo živimo v državi, v kateri pravni akti kot so odloki, uredbe in zakoni niso pravno nadrejeni smernicam in mnenjem. Nasploh sedanja mestna oblast rada uporablja dikcijo: “mi mislimo, da to lahko naredimo”. Ja, še vedno je res, kar berete, ampak prosim, vztrajajte do konca, najboljše šele pride.
Tukaj se je razprava razživela in se spremenila v farso. Ko je nekdo od nas vprašal, zakaj je potrebno stadion spremeniti v tak gigantski poslovni objekt, smo dobili odgovor, da sta ga mesto in država toliko let pustila propadati, da smo ga zato prodali zasebniku, ki ga bo obnovil. Tudi na to smo bili pripravljeni in pokazali smo tole fotografijo. Če se ne motim, je bil to prvi trenutek, ko so vsi molotovci obmolknili.
Sledila je še ena drobna petarda - če namreč po njihovem pozidana zelenica ni neskladna z vladnim odlokom o razglasitvi kulturne dediščine, zakaj so zmanjšali število predvidenih stolpnic. Odgovor je bil, da zato, ker si jim je zdelo bolj primerno. Sledil je gromek smeh. Vsem je jasno, da se gre MOL kravje kupčije in upa na kompromis.
Pred zadnjo v prezentaciji očitano nezakonitostjo se je razprava razširila in padala so različna vprašanja z vseh strani. Ena od sosed, očitno dobro pravno podkovana, je povedala, da je po 27. členu uredbe o prostorskem redu Slovenije prenova območja, kjer se načrtuje večja stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo, možna le po celoviti proučitvi zmogljivosti prostora glede na urbanistične, morfološke, socialne, kulturne, okoljske in dediščinske značilnosti območja. Zato bi morali tudi v primeru prenove stadiona, upoštevati to uredbo in osnutek OPPN pripraviti šele na podlagi izsledkov take študije. Farsa se je spremenila v grotesko. Načelnik Gajšek je odvrnil takole: “Gospa, ta uredba je bila izdana za časa ministra Janeza Kopača (minister za okolje in prostor 2000-2004) in mislim, da se še sam več ne spomni, kaj je nameraval z njo doseči.” :lol:
Hočete še več? Želite - dobite! Nadaljevali smo s peto v prezentaciji očitano nezakonitostjo (glej slide 6). V uvodu včerajšnje razprave se je urbanistu Jordanu zareklo, da so med drugim za drugo javno razgrnitev odpravili pomanjkljivost in razgrnili tudi konzervatorski načrt, ki ga kljub zakonski zahtevi na prvi razgrnitvi ni bilo. V uvodu v peto nezakonitost smo gospoda tako še enkrat vprašali, če smo prav slišali, da je razgrnjen konzervatorski načrt in še enkrat je potrdil svoje besede. Začudili smo se, ker smo med ogledom gradiva namreč zasledili le konservatorsko restavratorski projekt, ki je le eden sestavnih delov načrta. Pravzaprav je sestavni del sestavnega dela načrta (slide 16). Gospodje so postali vidno nemirni in predali besedo revežu, ki je restavratorski projekt izdelal in ta nam je povedal, da izdelava konservatorskega načrta ni potrebna. Skočili smo na slide 15 in jim citirali kar dva zakona, ki zahtevata obvezno izdelavo konservatorskega načrta. Besedo je v krizni situaciji seveda prevzel načelnik Gajšek - povedal nam je, da se ta dva zakona ne izvajata, in zato Osnutek OPPN ni nezakonit. Seveda to ni nikjer zapisano, ampak zakona se ne izvajata, in zato OPPN ni nezakonit. Pokazali smo jim pojasnilo ministrstva za kulturo, v katerem so celo dodatno razlagali pojme načrta in načrta za prenovo in seveda smo se čudili, zakaj bi ministrstvo dajalo napotke o pravilnem razumevanju pojmov nekih členov zakonov, ki se itak ne izvajajo. Ampak načelnik Gajšek je ostal načelen kot obelisk. Nobeden od obeh členov teh zakonov se ne izvaja - razlog: pravilnik o konservatorskem načrtu še ne obstaja. Tukaj smo odnehali z razpravo, ker je brezpredmetno. Ker pač živimo v državi, ki ne izvaja svojih zakonov in se to celo ključnim uporabnikom in izvajalcem teh zakonov ne zdi problematično, še več, prav jim pride. Načelnik Gajšek je še enkrat začutil potrebo, da poudari, da OPPN ni nezakonit, ker odlokov ni treba upoštevati, zakonov pa ne morejo izvajati, če ni pravilnikov. In čeprav smo vedeli, da nima prav, je deloval zelo samozavestno, skoraj prepričljivo.
Potem smo šli domov. Kakšno uro kasneje nam je eden od soborcev po mailu poslal tale link. Šok, pravilnik o konservatorskem načrtu obstaja. Še več, druge občine ta zakon izvajajo, dobili smo primerek iz občine Idrija, ki je tak konservatorski načrt izdelala še preden je bil izdan pravilnik, ker se je očitno pač zavedala svojih zakonskih dolžnosti.
Naenkrat je vse dogajanje tega večera in zadnjih nekaj let postalo logično. Seveda v očeh MOL v postopku ni nobenih protizakonitosti, seveda je vse OK. Ker pač načelnik oddelka za urbanizem v mestni občini Ljubljana bodisi ne pozna urbanističnih aktov, bodisi zavestno laže. Ne vem, kaj je slabše.
In še nekaj smo zvedeli, vsaj jaz, šele včeraj po razpravi. Nekaj, kar pove veliko o verodostojnosti obeh v tem zapisu omenjenih urbanističnih mojstrov. Kar sami poiščite - dovolj je, da v google vtipkate njuni imeni…