Dan v katoliški družini
Objavil blitz, dne 19.04.2007
Nobena skrivnost ni, da je vera, še zlasti katoliška, danes v Sloveniji najbolj vroča tema. Ne samo, da se veliko ljudi včasih bolj in včasih manj obrega nad Rimokatoliško Cerkvijo, da se krešejo mnenja o raznih verskih zadevah kot denimo možnosti verouka. Vedno več je takih, ki nam kristjanom očitajo, da s krščevanjem in vzgojo v veri kršimo slovensko ustavo in tako rekoč zlorabljamo lastne otroke. Menda kršimo njihovo pravico do svobodne izbire veroizpovedi.
S tako slaboumnimi in z zdravo pametjo skreganimi idejami sploh nima smisla polemizirati. Bolj se mi zdi zanimivo nekaj drugega – le kako si ti ljudje predstavljajo življenje v katoliški družini? Najbrž si predstavljajo, da s križem letamo za otroki in jih neprestano strašimo pred večno pogubo. Za kazen jih pa zapiramo v ozke čumnate polne gorečih sveč in nabožnih spominkov. Pošteno povedano, ti ljudje so najbrž edino srečanje s krščansko družino videli v De Palmini mojstrovini Carrie.
Dan v običajni katoliški družini seveda izgleda povsem drugače. Morda ne boste verjeli, a površen opazovalec najbrž niti ne bi opazil razlike med krščansko in ateistično družino. Vsaj ne med tednom, ko se razlika pokaže le v kratkih trenutkih molitve pred jedjo in pred spanjem. Če se le da, skupaj pozajtrkujemo in se odpravimo vsak po svojih opravkih. Kot vsak smrtnik moramo tudi starši kristjani v službo, otroci pa v šolo ali vrtec. Šele proti večeru se spet snidemo in se običajno pogovorimo o dnevnih dogodkih v službi in šoli. Ko gredo otroci spat, imava z najdražjo čas zase in včasih tudi za bloganje. Pa da ne bo kdo mislil, da se pogovarjava samo o Bogu in moliva rožni venec ter prebirava Sveto pismo. Tudi, a verjetno premalo. Ne, tudi nas le preveč pritegnejo bolj tuzemske zadeve, pa ne vemo, če je to res dobro.
Tudi kregamo se in včasih grdo govorimo, ampak se trudimo, da je tega čimmanj. Kot v vsaki normalni družini. Kljub temu, da sva naša sinova poimenovala po papežih, se med seboj prav grdo tepeta. Hči, ki ponosno nosi ime same matere božje, se kdaj zlaže najraje igra Nintendo in obožuje Mr.Beana. V nedeljo mala nadebudneža lovimo po cerkvi in žanjemo jezne poglede tistih, ki so prišli v miru prisluhniti božji besedi. Na srečo se tudi to spreminja in je tovrstnih sitnežev vedno manj.
Saj res, tudi mi prižigamo svečke na grobovih, silvestrujemo in zvrnemo zdravico ob Prazniku dela, ob tem pa dajemo še za maše za naše rajne. In tudi kristjani hodimo na počitnice, se radi vozimo z avti in radi kaj lepega kupimo. In imamo prijatelje ateiste in muslimane in Srbe in Hrvate in Nemce in Japonce.
In smo sploh povsem običajni ljudje, vzgojeni po podobi svojih staršev in po svoji podobi vzgajamo svoje otroke. Kot vsak normalen človek, pa naj bo ateist ali žid. Drugače ne gre.
Ali smo res tako grozni?
19.04.2007 21:35
Ne,nismo grozni. Grozni so tisti, ki iz muhe delajo slona. V resnici pa vera lepo uči. Sicer hodim k maši le po sili razmer, a v cerkev grem malo pogosteje, če je to 4 do 5 krat na leto, pogosto. Drugače pa meditiram zjutraj in zvečer – z molitvijo. Svojo. Prikrojeno.
Imam pač druagačne izkušnje. Slabega ne delam. Le dobro, če lahko. Z Jezusom sva prijatelja in Bog mi stoji ob strani.
Drugi pa naj si mislijo svoje.
19.04.2007 21:42
mah…sej večina vernih je normalna. Samo papež je čuden (kar se mene tiče).
20.04.2007 10:55
Ma mene zmoti samo eno in sicer tisto, ko ti nekdo svojo vero vsiljuje, ti preko te vere žuga in te kao opozarja na “nekaj”… v bistvu dajem vsakemu človeku svobodo, da veruje v tisto, kar je njemu osebno sveto pa naj bo to kamen ali karkoli drugega in to spoštujem samo ne posiljuj me s svojo vero, ker tudi jaz nikogar ne posliljujem s svojo. In tako to je to pri meni
20.04.2007 18:45
vlatka,
šuši, saj nočem biti nesramen, ampak to si napisala tako, kot bi bilo vseeno med vernimi več nenormalnih kot med nevernimi. Mislim, da je razmerje nenormalnih povsem neodvisno od vere. NI mi pa čisto jasno, zakaj se ti zdi papež čuden. Enim je simpatičen bolj drugim manj, ampak čuden pa res ni.
čivka, kdo te posiljuje s svojo vero? Ali morda papež? Ali pa nadškof Uran? Ali pa morda vaš lokalni župnik hodi od vrat do vrat in vas prepričuje? Neverni bi se enkrat že lahko navadili, da ne papež ne škofi ne duhovniki niso vaši “nadrejeni” in torej njihove izjave za vas tako ali tako ne veljajo. Bi bil vsekakor vesel, če mi razkriješ zadnje tri primere, ko te je nekdo posiljeval z vero.
20.04.2007 21:44
Poglej, teh ver je veliko in eni zapopadejo ta sistem do obisti. Spremenijo svoj stil življena, ki jim ga narekuje vera, super. Nič narobe. Začnejo prebirati sveto pismo in se želijo čisto podrediti veri. Odlično. Ampak pozelenim, ko mi kdo začne citirati kake odlomke iz kakega psalma in še več dokazati mi želi, kje je bog, ker tam in tam tako piše… Razumeš? Ker ne počnem tega in tega tako in tako me bog nikoli ne bo sprejel, ne bom dobila odpuščanja ker… bla bla bla… Sedaj sem ti zadevo zelo posplošila, da ne bo pomote. Sem pa zaradi vere že izgubila tudi meni zelo drago prijateljico, pa ne zaradi sebe, jaz sem njen nov način razmišljanja sprejela, ona mene potem več ni, ker sem ostala pri svojem načinu. Prestopila pa je k jezuitski veri mimogrede. In še bi lahko naštevala recimo Jehove priče, ki se vsake toliko pojavijo na moja vrata in mi oznanjajo konec sveta itd. Z našim župnikom pa imava super odnos mimo grede, ker je odprtega tipa in imava vsak svoje mnenje ampak še vedno se zaradi tega znava pogovarjati… Sem te sedaj osrečila?
21.04.2007 10:40
čivka, nisi me osrečila. Težaki so vsepovsod, tako, kot te je prijateljica želela prepričati v njen prav, počne tudi veliko ateistov. Tudi ateisti včasih prepičujejo vernega v svoj prav. Ljudje pač komuniciramo in prepričujemo drug drugega v svoj prav, ne samo glede vere. Preprosto nam ne bi škodilo malo več strpnosti. Življenje je pač sestavljeno iz prijetnih in manj prijetnih zadev. Žal pa v zadnjih letih vse bolj hitimo in hitimo in nas vsaka motnja vedno bolj meče iz duhovnega in umskega ravnovesja.
Moram pa priznati, da še nikoli nisem slišal za jezuitsko vero – vem samo za jezuite, ki so red znotraj katoliške vere.
Kar se pa tiče Jehovovih prič, tudi jaz nisem vesel, ko se pojavijo na vratih. Kljub temu je pa to vera, ki jo globoko spoštujem. Zato, ker oni zares živijo svojo vero in ker zanjo marsikaj žrtvujejo. Drugi si svoje vere prilagajamo, da so čim bolj udobne, oni pa ne. Poglej raje z druge plati – ali misliš, da je njim lahko hoditi okoli in ljudem težiti? Ali misliš, da v tem uživajo. Morda kakšen, večini je pa gotovo težko.
21.04.2007 11:52
He he, vidim da sem malo narobe napisala, tudi sama sem mislila na jezuite. V glavnem kar sem ti želela napisati je, da živim po svojih najboljših močeh in tudi drugim pustim živeti, kakor želijo ali drugače, kakor komu drago
samo brez “pranja” možganov, po svobodni volji in to je to!
21.04.2007 13:02
saj o tem govorim. Jaz ne težim nikomur, razen svoji najdražji s stalnim nabijanjem rock glasbe. Meni pa včasih kdo teži, ampak se ne razkurim takoj. Malo je pa tudi kdaj treba potrpeti.
22.04.2007 10:19
Ja, ti težaki se ne zavedajo, da pravzaprav delajo lastni religiji škodo. Jaz npr. popenim, če pridejo Jehovove priče na vrata. Samo enkrat so prišli, bili vsiljivi in sem jih nateral, rekoč, da jih nikoli več nočem videt. Zdaj je mir.
Recimo moja stara mama… to je grozno, kako pametuje! Mama gre na jogo, stara pa že, ja, vidiš, tako se začne, ne it na jogo, to je nevarno. Nevarno! Si predstavljate?
Od nekdaj mi je šlo na živce, ker smo morali, ko nas je vahtala, ves čas molit. Klečali smo in molili rožni venec, bil sem pa v zgodnjih razredih osnovne šole! Mislim, to je noro, če mene vprašaš. Mulca naterat klečat za pol ure, med tem ko drugi zunaj fuzbal nabijajo.
Vera se mi zaradi tega ni zagabila, sem se pa nekoliko umaknil, ker mi je postalo dolgčas. Po mojem mi ni dala tistega, kar bi mi morala. Najbrž, ker sem se zaprl. K maši ne hodim več tudi zato, ker sem enkrat zaradi neke pridige popenil. Sem sicer lepo razložil duhovniku po maši, da se ne strinjam, da morajo biti otroci tako kot vol in osel (ponižni, ubogljivi), ker tako dobimo nesposobneže. Pa je samo debelo gledal. Na svidenje!
Mi pa na misel ne pride, da bi udrihal čez krščanstvo!!! In, kot veselo počnejo naši ateisti, poveličeval recimo islam ali budizem. Ko je treba gradit mošejo, so takoj za. Ko se pa govori o osvetljenosti cerkvic na slovenskih hribih, se pa pizdijo, bog ne daj, da bi kje zgradili novo cerkev.
Toliko o naših, menda, ateistih.
Eden redkih etabliranih ateistov, ki o tem tudi pošteno spregovorijo, se mi zdi Crnkovič
22.04.2007 10:20
Aja, mimogrede… naša družina je seveda krščanska. Mama in oče hodita vsako nedeljo k maši, jaz pa ne več. Še nikoli mi nista zaradi tega težila. Toliko o tem, da so krščanske družine zategnjene.
Sari mami pa pač ne omenjamo, da ne hodim več k maši, pa je mir.
22.04.2007 14:11
šef, ti si bil pa najbrž težaven otrok, ali ne? K si pa tako razborit. Saj ti Jehovove priče nič nočejo. Sicer pa ni težav z njimi, če jim rečeš, da že imaš vero. Oni imajo najraje take, ki se iščejo.
Seveda so tudi duhovniki, ki pridigajo bolj konzervativno, ampak so vedno bolj v izumiranju. Ti pa ne verjamem, da k maši ne hodiš zaradi ene pridige. Konec koncev je še toliko drugih cerkva, če ti v vaši fari ne paše. Mora biti že kaj več.
Moram pa reči, da sem ob selitvi na Dunaj in v Munchen bil šokiran, ko sem spoznal avstrijske in nemške duhovnike, ki bi naj veljali za še posebej konzervativne. Na začetku sem se na Dunaju že spraševal, če je to sploh katoliška cerkev ali pa morda kakšna baptistična. Izredno odprto in veselo vzdušje, v Munchenski župniji celo ženska pridiga. In to takšn z uhanom v nosu. Je že res, da so slovenske cerkve relativno konzervativne. Ampak tudi sicer je Slovenija manj odprta, torej ne more biti Cerkev drugačna.
Mi pa naša fanta najraje itak doma pustimo, ker sta nam pri maši v sramoto. Sta pa izredno fascinirana v cerkvi ali pri molitvi. Danes smo morali pred in med kosilom kar naprej moliti.
22.04.2007 14:12
chef, razboritost ni dobra za zdravje, vsaj ne za srce.
22.04.2007 14:18
No, tudi sama “tolčem” rock tako da te čisto razumem..
22.04.2007 19:14
Oh, blitz, kot otrok sem bil ultrapriden, potem sem pa malo odrastel in ugotovil, da s ponižnostjo in molitvijo bolj malo dosežeš. Najbrž bi v tem primeru študiral teologijo (kar ni bistveno slabše od FDVja),.
Naša fara je bila že super, Pogačnik je bil župnik, potem je pa revež umrl! O ne, ta pa ni bil ponižen, pravi lump je bil ion totalen car. Žal je umrl še preden sem bil dovolj star, da bi začel hodit na Finžgarjeva srečanja. Tam so študenti debatirali o družbenih problemih, on je pa vedno kakšno flašo zrihtal, da je beseda lepše tekla.
Potem sem hodil pa na zadnjo mašo k Frančiškanom, kjer je imel predvsem dr. Edi Kovač vrhunske pridige… na koncu sem prišel samo še na pridigo, potem pa še to ne.
Kaj jaz vem, zaenkrat sem precej oddaljen od vere. Na živce mi je šlo, da sem kot majhen mulc vedno prosil Boga za neumnosti, zahvaljeval se mu pa nisem nikoli (ako kot večina). Potem sem popenil, se odločil, da sem totalno nefer. Ne zahvaljujem se mu, od tedaj ga pa tudi prosim ne za nič. Vsak je svoje sreče kovač. Najbrž me bo moralo zadeti kaj hudega, da se bom spametoval!
Sem pa res siten zadnje čase, ja, danes me je recimo dvakrat skoraj, skoraj povozilo! Pa že tako sem bil utrujen. Ko me je še tretji, je malo manjkalo, da bi se stepel. Pa se nisem! To je po mojem že kar osebna zmaga, kajne?
22.04.2007 20:36
chef, kako to misliš, da teologija ni bistveno slabša od FDV? Mislim, da je boljša.
Sicer pa bi nam (vernim ovcam) koristilo, da se vrneš v naše vrste. Smo že itak preveč ponižni in potrebujemo borce in srboriteže kot si ti
Je bolje jezo sproščat za božje cilje kot v prometu. Pa še mučenik lahko postaneš in kasneje še blažen, v prometu pa dobiš kvečjemu svečko ob robu ceste.
22.04.2007 22:20
Mislim v smislu iskanja pametne službe… sem pozabil povedat, da sem praktik? Na faks hodim zato, da dobim papir, ne pa, da se bom kaj naučil (ker se ne bom)… Žalostno, kajne? Ampak tako je to danes.
Ja, ponižnost… Dober kristjan je ponižen kristjan. Tudi dober državljan je ponižen državljan. A je torej kaj razlike med posvetnim in sakralnim? Bore malo, kar pomisli malo. Ti. ateisti se delajo norca iz kristjanov, ponižnih ovc… V resnici je pa isto kot z volilci, pa ne samo tistimi, ki volijo NSi! Isti pridni volilci so 10 let volili LDS in pripomogli k temu, da so postali LDS še večji lumpi.
In ti tipi bodo zdaj kristjanom solili pamet! Tako kot nekoga “nategne” krščanstvo, so nategnjeni tudi volilci.
Župnik na dan volitev pove kaj je treba obkrožit? Pa kaj potem! Kot da kaj spremeni, samo mamcam pove, da ne bi naredile lapsusa. Moja stara mama recimo ne loči med Pahorjem in Janšo. Jasno, da ji je treba povedat, kaj mora obkrožit…
Mater sem siten danes!
23.04.2007 19:16
Evo, chef, v tem je problem. Deloma v faksih, ki niso sposobni motivirati študentov, deloma pa seveda tudi v študentih, ker nismo dovolj ambiciozni, da bi iz študija potegnili še tisto več, kar se gotovo tudi da. Krivo je seveda celotno šolanje, ne samo faks – že v osnovni šoli bi morali bolj razvijati otrokov občutek za samostojno delo. Ampak tudi zato potrebuješ kompetenten učiteljski kader.
Vse skupaj izgleda kot začaran krog, pa mislim, da ni. Bi se dalo veliko več narediti, ampak bi morali v šolske kroge pritegniti čimveč strokovnjakov, ki so se kalili v industriji in poslu. Žal pa večina učiteljev in visokošolskih profesorjev NIKOLI ni delala v resni firmi. Od prvega dne so bili na proračunu in v tem je catch.
Bom o tem raje blog napisal, sicer ga razen tebe najbrž nihče ne bo bral, ampak mi bo pomagalo že nekoliko razjasniti lastne misli o tem.
23.04.2007 19:19
Glede župnika pa takole – jaz še nikoli (pa sem redno pri maši in to v različnih cerkvah) nisem slišal, da bi rekel, koga naj volimo. Sem ga pa slišal, da je rekel, naj vsekakor gremo na volitve (kar je menda nesporno) in da naj volimo po svojii vesti (kar je menda tudi nesporno) in sicer stranke, ki stojijo za takimi vrednotami, ki so tudi nam blizu. Kar itak naredi vsak volilec – torej tudi to ni nič spornega.
24.04.2007 07:28
Tudi jaz še nisem slišal, da bi kdo naravnost rekel, volite NSi. Se mi pa zdi mogoče, da se to dogaja v kakšnih zakotnih župnijah, kamor nastavljajo malo čudne duhovnike. To je dejstvo.
Zanimivo pa je, da največ o tem, kaj se dogaja pri maši na dan volitev, vedo prav tisti, ki cerkve od znotraj še niso videli.
24.04.2007 21:43
chef, saj v tem je pa ves štos. Namreč v tvojem zadnjem stavku.
Kot če bi se jaz usajal, kaj govorijo na Zvezi prijateljev ptic.
25.04.2007 07:41
Seveda bi rekel, da nič pametnega in da je Zveza ptic totalna bedarija.