Grozljivke, ta prave, mojih 5
Objavil blitz, dne 6.10.2007
Že nekaj dni mi v glavi odzvanja besedilo iz Izganjalca hudiča, ki sem ga kot čisto prelahko uganko zastavil tudi na blogu. Upam, da nisem obseden, vsaj ne od hudiča. Hkrati pa sem po dolgem času spet začutil željo po ogledu kakšne grozljivke.
Rad sem jih imel že od malih nog. Začelo se je v nižji stopnji osnovne šole, ko sem si v glavnem na ORF ogledal vse, kar so prikazovali. Od drakulskih, frankensteinskih in mumijskih do gigantskih mutiranih pajkov, mravelj, morilskih čebel in great white. Edini pogoj za ogled je bil, da so starši bodisi že spali ali pa jih ni bilo doma. Kadar jih ni bilo doma, se je pogosto končalo tako, da sem zaspal kar v dnevni sobi pri prižgani luči, ker kdove, če ni kaka prikazen iz katodne cevi smuknila v mojo sobo in čakala na večerjo.
Prva polovica osemdesetih je bila zlata doba grozljivk, na sporedu kinematografov sta bili vsaj dve mesečno. Česa vse nisem videl. Prevladovale so klavske grozljivke z motenimi glavnimi junaki, ki pa jih nisem maral in jim raje rečem plašljivke. Premalo nadnaravnega je bilo v njih. Če verjamete ali ne - videl sem sicer prvo Noč čarovnic, ker so pač prijatelji trdili, da je super, nisem pa videl niti ene od Mor v ulici brestov, tudi od Petkov trinajstega sem če se ne motim videl le enega. Ogledal sem si pa skoraj vse druge, z današnjimi očmi v glavnem sam šoder. Od filmov, ki sem jih videl v tistem času, mi je še danes všeč edinole Carrie, ki pa jo štejem prej med drame kot grozljivke.
Večino meni še danes najljubših grozljivk sem tako prvič videl že v polnih, če že ne zrelih letih. Čeprav gre pri skoraj vseh za starejše filme. In tukaj je mojih naj 5 (ne nujno v tem vrstnem redu):
- The Exorcist (Izganjalec hudiča, USA, 1973) – z dvema oskarjema nagrajena mojstrovina, ki sem si jo prvič ogledal med služenjem vojaškega roka. Naslednjo noč sem bil požarni. Vsi so sladko spali, jaz sem pa sedel v učilnici in skozi okno opazoval obrise v vetru zibajočih se smrek. Postajalo mi je vse tesneje pri duši in enostavno sem šel v spalnico, se ulegel in zaspal. Na srečo se je končalo brez kazni. Nazadnje sem si ga pa ogledal pred nekaj leti, in sicer ob dvajsetletnici izdano “director’s cut” verzijo, ki je vsebovala nekatere prizore, katerih v izvorni verziji niso uporabili. Z razlogom, bi rekel, vsi so bili povsem odveč. Prizor, ko Regan pridrvi po stopnicah v drži “mosta”, torej po vseh štirih in s hrbtom proti tlom, je tako butast, da močno pokvari film. Izgleda namreč, kot bi klubsko mizico potisnil po stopnicah navzdol.
- Carrie (USA, 1976) – prej drama kot grozljivka, z nenadkriljivo Sissy Spacek v glavni vlogi. Prvič videl kot petnajstletni mulc. Če ne bi bilo tiste znamenite roke, ki tik pred koncem filma šine iz pogorišča hiše, bi takrat zagotovo razočarani zapuščali dvorano, tako pa smo bili vsi navdušeni.
- Los Sin Nombre (Neimenovani, Španija, 1999) – verjetno najgroznejši film, kar sem jih videl. Čeprav je pobral kar nekaj nagrad v kategoriji ZF filma, jaz v njem ne vidim nič fantastičnega. Mešanica kriminalke, okultizma, nacizma in še maričesa, zgodba je pa vseeno tako tuzemska, da sem med ogledom nekajkrat pomislil, ali bi odnehal. Pa ne zaradi strahu. Nisem odnehal, konec je potrdil moje slutnje. Največji odliki filma pa sta režija in kamera.
- Invasion of the Body Snatchers (Tatovi teles, USA, 1978) – ZF drama, ki bolj kot katerikoli resen družbenokritičen film opozarja na množično zaslepljenost, kjer zdrav razum postaja vse bolj prepreka in zato ogrožen. Ob vsakem ogledu pomislim na nacistično Nemčijo ali pa Slobovo Srbijo. Pravzaprav bi težko govorili o grozljivki, Sutherlandov krik v THE zadnjem prizoru pa mi tudi pri tretjem ali petem ogledu požene mravljince po hrbtu.
- Night of the Living Dead (Noč živih mrličev, USA, 1968) – kultna klasika, posneta na sila preprost način, brez efektov, v rahlo zamegljeni črno-beli tehniki. Vsa groza filma je skoncentrirana v silno efektni hoji živih mrličev. Presenetljiv, preprost in logičen, nič hollywoodski konec razbije vse iluzije. Morda ni najboljši in najbolj zanimiv od naštetih petih filmov, vendar pa je kot učbenik “how to make a horror movie”. Kdor ga ni videl, ne pozna grozljivke.
6.10.2007 14:06
uf, jst bi na tej lestvici samo mesta malo zamenjala (Romero bi bil prvi, itak, heh), pa Los Sin Nombre bi nadomestila z Ringu. Los Sin Nombre je verjetno zadnji film, ki sem ga gledala v kinu Kompas … Ni me preveč fasciniral. I’m a zombie fan.
Mimogrede – danes bo na tvju Hitchcockov The Birds.
6.10.2007 14:07
The Exorcist je definitivno no.1 grozljivka. Novodobne grozljivke se preveč ukvarjajo s specialnimi efekti in manj z ustvarjanjem ‘grozljive’ atmosfere. Ko enkrat vidiš Exorcista, te ta preganja še nekaj časa, druge grozljivke pozabiš v trenutku, ko se na ekranu napiše The end.
6.10.2007 14:13
irena, saj sem napisal, da je vrstni red naključen. Sranje, Hitchcocka sem pa čisto pozabil. Ptiči bi znali priti med 6.
mojca, točno to. Efekti so uničili film, še posebej grozljivke. Ravno popolna odstonost efektov mi je najbolj všeč v Night of the Living Dead. Sem pa nekoč gledal Exorcista 2 in 3 – brez efektov, ampak totalno brez zveze.
6.10.2007 14:32
Grozljivke niso moj ravno priljubljen žanr sem pa nekaj naštetih le videl. Izganjalca v osnovni šoli. Lahko si misliš, kako je bilo meni šele zaspat.
Si me pa na nekaj lepega spomnil. Po dolgem času sem si vinilko na gramofon dal (komaj sem carbon fibre brush našel). Vrtim TUBOLAR BELLS od Mike Olfilda. Poznaš?
6.10.2007 14:34
Super grozljivka/srhljivka je Ils (Oni), ki je (ali pa še?) igrala v Kinodvoru.
6.10.2007 14:51
ugh, zamudila sem Ils!
se pa strinjam z zgornjimi zapisi, efekti so samo blamaža s katero prikrivajo nesposobnost pri ustvarjanju pravega vzdušja. Pri meni se prava grozljivka začne z vzdušjem in tempom …
6.10.2007 14:52
Še za tiste, ki melodije ne poznate:
http://www.youtube.com/watch?v=P4eZJh3FFg0
Pa lepo pančaj…
6.10.2007 14:53
eh, blitz, tu boš moral brez mene.s kulturo sem skregan. skoraj vse kar je dandanes kul, mi je odvratno, na ture pa itak nikoli nisem hodil.
grozljivk tudi nikoli nisem kaj dosti maral, sem jih pa nekaj videl, in exorcista bi tudi jaz dal med prve.potem pa takoj the munsters.
6.10.2007 14:58
Invasion of the body snatchers je zame tudi eden boljših sporočilnih filmov ever … da razpleta ne omenjam. Čista politična psihološka drama v simboličnem smislu. Tudi ostali so res No.1.
Ne morem si pa kaj, da ne bi dodala vsaj še Shining in The Omen.
Dober okus!
6.10.2007 15:01
Mi o
…
6.10.2007 16:12
strojnik, očitno poznaš Exorcista bolje kot sem mislil.
sicer pa valjda poznam Tubular Bells. Čeprav sem bolj na trdo narejen in me bolj odgovarja Shadow on the wall.
Anubis, hvala za nasvet.
irena, ne vem če gre za nesposobnost ustvarjanja pravega vzdušja. Mislim, da gre preprosto za vizualne učinke, ki na hitro (in kratko) šokirajo široke gledalske množice. Preprosto so učinki postali cenovno dostopni in jih pač uporabljajo za štancanje.
6.10.2007 16:18
commonsense, ne vem, če so grozljivke ravno kultura. hm.
Munsterse (ali Monsterse?) sem tudi rad gledal, na ORF seveda. Imeli so dobro lastnost, da me ni bilo strah.
Simona, hvala za kompliment. Omen je bil v najožjem izboru. Na Shining se pa nisem spomnil, pa seveda tudi zraven sodi. Najbrž bi moral napisati mojih 10. Potem bi pa dodal še jugoslovanski Deja-vu, ki pa je tudi bolj drama o obsedenosti kot grozljivka. Blesti Mustafa Nadarević.
6.10.2007 16:32
munsters, blitz, munsters.
6.10.2007 16:35
in pa, blitz, če tisto s stekleno ploščo ni bil en oreng vizualen učinek, pa tudi ne vem…….
6.10.2007 16:36
ah, ja, blitz, če so slovenski filmi, literatura in televizija kultura, potem so grozljivke tudi.
zdaj pa bom dal mir.
6.10.2007 16:44
Najboljša slovenska grozljivka je “na klancu”. Z grozo v očeh čakaš, da bo kdo končno kaj reku. Je uspelo komu cel filem pogledat mogoče?
6.10.2007 16:51
uuups, blitz, tisto s stekleno ploščo je bil omen. jaja, penzionistični spomin………
6.10.2007 17:10
Hehe, vse te filme razen “Los sin nombre” imam na originalnih DVD. Osebno bi dodal še Carpenterjeve klasike “Halloween”, “The fog” in “The thing” in prvi “Hellraiser”.
Mi je pa zelo všeč tudi B-produkcija, npr. Jacksonova “Bad taste” in “Braindead”, pa seveda “Evil Dead” in italijanske bravure Daria Argenta, Lamberta Bave (“I demoni”), Lucia Fulcija (legendarni “Zombi 2″) in Michele Soavija (“Dellamorte Dellamore”), pa “Cannibal Holocaust” in “Zombie Holocaust”, novi angleški val ( Westova “Razor blade smile” in “Evil aliens” ter Marshallova “Dog soldiers” in “The descent”), za sladokusce pa še Tromine smeti in odfuki Franka Henenlotterja (“Basket case”, “Brain damage”, “Frankenhooker”).
Gotovo sem jih ogromno pozabil omeniti, ampak zaenkrat naj bo …
6.10.2007 17:39
commonsense, steklena plošča je omen in če se ne motim je omen tudi strelovod ali križ ali nekaj pač, kar s strehe priletelo. ti si res strokovnjak.
Ampak Herman se je pa pisal Monster, ali ne? Meni so se Adamsi v primerjavi z Munstersi zdelo vedno 2.liga.
Grozljivke SO kultura.
6.10.2007 17:41
Strojnik, si siguren, da je naslov “na klancu”? Ali ni “pustota”? Do konca vsekakor nisem gledal, pa tudi začetka nisem opazil.
6.10.2007 17:43
the MUNSTERS (seveda besedna igra na “monsters”), blitz, očitno se tudi ti že bližaš penziji
.
6.10.2007 17:46
Pris, vse štiri sem gledal. Megla mi je bila kar všeč in mi je še zdaj. Stvor pa še kar, zlasti tista sceniva, ko kri iz petrijevke pobegne. Halloween pa Hellraiser mi pa nista preveč ljuba.
Od tistih B pa ne poznam nobenega. Ampak po naslovih bi rekel, da so to čisto prave grozljivke, take za horrorfile.
Zanimivo, da nihče ni omenil Blair Witch Projecta. Meni se je zdel totalen nateg, vem pa, da je bil mnogim všeč. Meni se je zdel kot ena grunge verzija Night of the Living Dead.
6.10.2007 17:49
cs, na googlu sem, našel nek zapis o Hermanu Monsterju. Seveda imaš prav. Nisem pa star, ampak mlad, Munstersi so namreč bili popularni v srednjem veku.
6.10.2007 17:55
oldies, but goodies.
6.10.2007 22:12
Danes ob 00.10 bom gledal Ptiče!
6.10.2007 22:32
Od dvajsetega leta – ali takrat enkrat – sem se zavestno odločila, da ne bom nikoli gledala več grozljivk. Še dolgo po kakšnem takem filmu nisem mogla priti k sebi. Od teh filmov sem videla edino Carry, ki je eden mojih najboljših filmov.
7.10.2007 08:35
chef, to je danes, ne včeraj.
dajana, kaktere grozljivke so te pa tako iz tira vrgle? Ampak če ti je Carrie tako všeč, bi si lahko še kakšnega ogledala. Invasion of the Body Snatchers in NIght of the Living Dead sta dokaj prijazni in bi ju gotovo prenesla. Exorcista ti ne priporočam, najbrž bi te prestrašil. Na vsak način pa ti odsvetujem Los Sin Nombre, glede na to, da si zelo občutljiva na teme, ki se dotikajo otrok.
7.10.2007 09:39
oooooooooooooooooo, tole mi je pa všeč! VSAJ še en tepček na tem božjem svetu /poleg mene/, ki ljubi grozljivke!
, ker enostavno NE prenesem t. i. “dram”.
No, če je ta grozljivka še mešanica z ZF, še toliko bolje.
Verjetno mi je Bog namenil bolj malo ženskih genov
Če se že usedem pred ekran, potem mora biti to zaradi adrenalina!
Ne glede na to, (kot recimo včeraj pri Dejavu), da občasno zaprem oči ali grem celo v vežo, da “delikatni” prizor mine….
V bistvu me “krvave” grozljivke ne potegnejo….Rada imam “psihologijo”, dvoboj dveh ali več umov….TO!
Po svoje imam srečo (kakšno obvezno likanje ali kuhanje kosila pa smolo!), da ima sin videoteko in si lahko občasno privoščim razkošje gledanja po izbiri….
So pa to res užitki…kot recimo včerajšnje deževno popoldne, ko sem si ogledala dva filma.
Skratka, grozljivke /trilerji/ in ZF so v primerjavi z ostalimi filmi kot domača slivova marmelada na pravkar pečenem kruhu s kakšno instant ponudbo Mc Donalda
7.10.2007 17:15
mica, ne vem, če drži tvoja ocena – kar poglej komentarje – pol je ženskih, če pa je anubis ženska, jih je pa celo več kot pol.
Pa še meni je Bog namenil ženske gene, ker imam tudi drame rad.
Kateri Dejavu si gledala? Z Denzlom Washingtonom? Ali hrvaškega, ki sem ga že zgoraj omenil? No, sprašujem zato, ker je hrvaški veliko veliko boljši.
9.10.2007 07:31
[...] Grozljivke gledam redko, saj me novodobne obupno dolgočasijo, klasik se mi pa ne ljubi iskati.1 Zato sem si zadnjič malo po polnoči z zanimanjem ogledal kultno Hitchcockovo srhljivko Ptiči (The Birds). Tokrat me niso motili s poročili, zato sem se lahko z užitkom naslonil in se pripravil na grozljiv večer, zaradi katerega naj do jutra ne bi zatisnil oči. [...]
9.10.2007 17:05
dajana likes carrie ( not carry L)bi rada zažigala ljudi okoli sebe, te je mama tepla pod križem z rožnim vencem? dajana sej te ni noben s krvjo polil, saj se samo hecajo.
9.10.2007 18:31
brusliundrambo, se mi zdi, da so ti kokoši ušle.
11.10.2007 12:06
@blitz, carrie je za to tako dober film, ker je realen. Ta film mi je bil na temo: http://www.vivastar.si/dajana/?p=553 V tem postu imam sliko iz filma in odlomek. Ta film je tako poučen… Jasno, da pretirava z vso to versko blaznostjo. Ampak je realen, ker jasno pove, kaj se zgodi, če mama otroku ne pove osnovnih stvari. Otrok namreč svoje starše ljubi – sovraži, ljubi- sovraži. Pa še tukaj sem imela podobno temo. Tukaj se je Štefan zelo razburjal (= mama od Carrie????), zakaj pišem o teh temah. http://www.vivastar.si/dajana/?p=874
11.10.2007 19:36
Dajana, ne vem, če pretirava z versko blaznostjo. Vsako slabo dejanje v imenu vere je blaznost in tega je veliko.
Ej, pa menda ne enačiš Štefana z mamo od Carrie?
Tako hudo pa spet ni – saj se starši o marsičen ne znajo z otroki pogovoriti, pa se to še ne konča tako grouljivo. Če bi bile posledice vedno takšne, bi bili že iztrebljeni.
11.10.2007 19:43
Film, se mi zdi, da pretirava z versko blaznostjo. No ja, nekaj tega štofa mora biti, da rata grozljivka, ne? Štefan je pa mama od Carrie, še čisto na začetku. Poglej njegove odgovore no, kot bob ob steno. In tako razmišlja 50% prebivalcev, drugih 50% pa je za pornografijo.
11.10.2007 19:47
Daj no, Dajana, pretiravaš. Mislim da bi bil Štef manj nevaren starš od nekaterih, ki otrokom vse povedo in pokažejo.
11.10.2007 19:50
dejavu z Denzlom. Hrvaškega še nisem, pa ga tudi v videoteki ni . Kje naj ga, torej, dobim? Mi pomagaš?
PS
Kar se pa filmov tovrne baže tiče: gledajo jih radi tisti, ki hlepijo po adrenalinu.
Oni drugi pa o teh filmih le filozofirajo in iščejo kakšne nikoli najdene psihološke poudarke…
buuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuu
Mica
11.10.2007 20:01
V Sloveniji so ga predvajali pod naslovom Deja Vu. Originalni naslov pa je Već Viđeno. MOrda je celo srbski, zaradi Mustafe Nadarevića sem ga imel za hrvaški film.
na Wikipedii sem našel tole: http://bs.wikipedia.org/wiki/Ve%C4%87_vi%C4%91eno
zanimiva se mi zdi tudi tale ocena na nekem forumu: http://www.index.hr/forum/default.aspx?q=t&idf=13&idt=78311
Kje na Hrvaškem ali v Srbiji se gotovo da nabaviti DVD, pri nas pa ne vem …
11.10.2007 22:12
Jaz sem jih tudi rada gledala. Potem pa, ko sem šla en kilometer peš po temi, sem pa vsepovsod opazovala, da me kdo ne zasleduje, hehe
11.10.2007 22:13
Prvi dve sem gledala, doživeto
12.10.2007 18:24
vlatka, doživeto? Ali so tudi pri tebi noži okoli letali in si govorila latinsko ali grško?
1.02.2008 23:51
[...] tagroznih sem že pisal. Pa nisem vedno krvavo razpoložen, včasih se raje zabavam. In smejem, če se da, do [...]
10.06.2008 17:43
Ko že govorimo o psiholoških grozljivkah je ena izmed boljših The Haunting (1963). Srhljivo in še lepo posneto.
In pa zečetek grozljivk v stilu M. Night Shyamalan-a z nepredvidljivimi preobrati….Jacob’s Ladder (1990)…
oba filma sta tudi v knjigi 1001 film…se pravi vredna ogleda, vsaj zavoljo področja uvedenih novosti v svetu filma, itd…
10.06.2008 18:54
johansson, hvala, tole The Haunting pa si bom res nabavil.
Sem se pa ob tem spomnil še ene genijalne, za katero pa niti nisem prepričan, da je res grozljivka: Rosemary’s Baby