Profesorji delajo v korist študentov…
Objavil-a blitz dne 19.10.2007
je djala rektorica Univerze (Edvarda Kardelja) Andreja Kocijančič, sicer soproga bivšega predsednika ZKS, pardon SDP, ter večnega predsednika OKS in kot dokazano nepristranskega strokovnjaka tudi dolgoletnega predsednika Sveta RTV.
Če smo natančni, je gospa rektorica dejala: “Prepričana sem, da vsi profesorji na tej univerzi vedo, kaj delajo, in da to počnejo v korist študentov in univerze.” Gre za skoraj resnico, težavica je le v besedi “vsi”. No ja, morda res skoraj vsi vedo, kaj delajo, zagotovo pa ne drži, da vsi delajo v korist študentov. Že samo chefov opis izpita pri prof. Lukšiču kaže, da temu ni tako. Profesor, ki dolga leta daje na izpitu identične naloge, namreč po mojem skromnem razumevanju študentom ne daje tistega, po kar so prišli - izziva namreč. Tak profesor je dober le za tiste, ki jim gre le za papir ob koncu študija, ne pa za znanje.
Na podlagi lastnih izkušenj lahko žal le potrdim, da takšnih profesorjev ni le peščica, ampak kar veliko število. Imenoval jih seveda ne bom, zgodbe so pa kar zanimive.
V prvem letniku neresnih profesorjev nismo imeli, prej obratno. Zato se je bilo pri večini predmetov treba kar našvicati. V drugem letniku pa se je začelo, denimo pri politični ekonomiji, ki nam jo je predaval eminenten ekonomist, eden tistih, ki se že poldrugo desetletje posmehuje ekonomski politiki vseh vlad. Glede na to, da je zelo blizu LDS, je imel vedno odprta vrata, da pokaže kaj zna, pa se ni nikoli opogumil. Seveda lažje je pamet soliti kot prevzeti odgovornost. Izpit pri tem profesorju je izgledal tako, da je razdelil izpitne pole ter za uro in pol zapustil predavalnico. Kljub temu, da smo seveda nadebudno vse prepisali iz knjig smo dobili vsi ocene 7 ali 8. kar bržkone pomeni, da izpitov ni niti pogledal. Zakaj pa jih tudi bi, če v njih ni zbrano naše znanje? Drži tudi, da nam je precej “dol viselo” za politično ekonomijo, profesor pa vseeno ni opravil dela, za katero je plačan.
V tretjem letniku so bili ključni bazični predmeti za nami in usmerili smo se v bolj specializirane predmete. S tem je število neresnih profesorjev seveda narastlo. Najhujši kaliber med njimi je bil profesor, ki med nepoznavalci velja za oh in sploh strokovnjaka in eminenco, v resnici je pa lenuh in prisklednik. Njegov ugled temelji predvsem na visoki funkciji, ki jo je svojčas opravljal. In na tem, da je uspel na vsako pasjo procesijo privleči eminentne politike. Predaval nam je le enkrat in sicer prvo uro, potem pa je zadevo prepustil asistentkama. Da ne bo pomote, prepustil jima je delo, plačila pa kot so govorili zlobni jeziki, seveda ne. Ker sem prvo uro manjkal, sem se z njim prvič in zadnjič srečal na ustnem izpitu, ki je izgledal takole, da je vsakemu študentu eno vprašanje zastavil on, drugega pa asistentka. Pri meni je izgledalo tako, da me je vprašal nekaj čisto trivialnega, osnovnošolskega, v stilu: “čemu služijo zavore pri avtomobilu?”. Asistentka mi je zastavila bolj resno vprašanje in na koncu je ona rekla: “pri meni je 8.”, profesor je dejal: “pri meni pa 10″, in končna ocena je bila - 8. Tudi on je seveda bil plačan za svoje delo.
V tretjem letniku sem se srečal še z enim kalibrom, ki je veljal za edinega, pri katerem ne moreš pasti. To sem vzel zelo zares in na izpit prišel popolnoma nepripravljen. Jasno, nisem imel pojma in prva pripomba je bila: “a ste vi prepričani, da ste na izpit prišli?”. Zadnja pripomba pa je bila: “saj bi vas moral vreči, ampak nisem še nikogar nikoli.”. Dobil sem 7. Sošolcu pa je rekel: “najraje bi vam dal 6, ampak je nisem še nikomur dal”, in je tudi dobil 7. Moram reči, da sem šel z izpita zadovoljen, vsak dan bolj pa je v meni naraščala grenkoba…
Pri izbirnih predmetih so pa taki profesorji že skoraj prevladovali, denimo zakonski par, ki sta imela v enem semestru vsak po en predmet in ene vaje. S študenti sta se srečala le enkrat in vsakemu dala po dve desetki, skupaj torej štiri. Žal jaz nisem bil na tej smeri. 
Pa tudi pri nas ni bilo kaj dosti bolje. Eden se je samo norca delal, večinoma pa prazno slamo mlatil. Drugi je z dvema različnima čevljema deloval popolnoma zmeden - pa ni bil - gre namreč za dolgoletnega predstojnika, ki je za lastne koristi prav dobro skrbel, za predavanja pa mu je bilo bolj malo mar in je bil redno zamujal na predavanja, bil seveda popolnoma nepripravljen in je izgubljal rdečo nit.
Seveda pa niso bili vsi taki, veliko jih je bilo v redu, na peščico imam pa celo izredno lepe spomine, saj so se zares trudili, da bi nam ponudili izziv.
Naj se vrnem k uvodu, gospa rektorica si bržkone zatiska oči ali pa res ne pozna razmer v ustanovi, ki ji poveljuje. Ker so zadeve daleč od tega, da VSI profesorji delajo v dobro študentov.
19.10.2007 ob 22:55
blitz … pa veš, koliko jih je, teh profesorjev?! Pa tudi, saj profesorji (tisti s tem nazivom) niso edini, ki (večinoma) naj bi se trudili za študente .je ne branim, rektorice, samo zanimivo - je znanstvenica, pa tako “posplošuje”
… ah ja, … moj mentor diplomskega dela je “pozabil” na moj zagovor. Verjetno do samega “truda zame”. Še dobro, da je stanoval blizu fakultete (in bil ravno doma) … so ga poklicali. Well, predsednik komisije je bil zaradi čakanja precej “ustrezne” volje. In? Kdo je “plačal”?
…sigh …
19.10.2007 ob 22:59
Moja žena je imela mentorja, ki je vsak petek smučal. Kasneje je postal dekan. Pravijo, da včasih na sestankih kar zadrema. Saj mogoče je tako boljše.
19.10.2007 ob 23:26
A prav moraš rane odpirat? Si ti bil kdaj vodja projekta, v katerem je nastopal tvoj bivši profesor? So stvari, ki jih je definitivno bolje pozabit. In jaz se jih že leta…
20.10.2007 ob 01:04
…..studiras lahko tudi v tujini….se bolj so specializacije in nekatere izvajajo kar agencije za iskanje dela….predvsem gre to za poklice, kjer je veliko pomanjkanje…vsekakor je najboljsi studij preko interneta….recimo univerza v Liverpoolu ti krije letalske karte za podelitev diplome, ce izberes studij pri njih….ni vazno kje zivis…
…sem zadnjic nekaj izbiral in se na koncu premisli….so me naslednji dan ze klicali in prepricevali kaksna dobra izbira so….
….izobrazevanje je najvecji posel na svetu, ki bo v nekaj naslednjih letih postal se vecji….internet podira meje in tisti, ki se resno ukvarjajo s tem iscejo svoje studente po celem svetu….ko bomo Slovenci spoznali, da je cas najbolj dragocena stvar….no, potem studij v Sloveniji ne bo vec imel smisla, ker je prekleto drag in na koncu prinasa bolj malo…..
20.10.2007 ob 08:36
Lepo si to napisal Blitz. Očitno gre za še eno od ne tako maloštevilnih skupin svetih krav v tej deželi. Gospod ekonomist s klobukom je pa tako ali tako šolski primerek nekoga, ki že desetletja živi od “prodajanja flanc” narodu.
20.10.2007 ob 09:06
strojnik, zame to ni odpiranje starih ran. Saj takrat nisem trpel, stvari me začenjanjo motiti zdaj, ko sem neto vplačnik davkoplačevalskega denarja. Zato, ker bi mene moj delodajalec v rit brcnil, če ne bi delal tega, za kar sem plačan. No, mislim, da 80% slovenskega visokošolskega kadra v poslovnem svetu nima kaj iskati.
veter, študij v Sloveniji je drag, ker je plačan iz državne malhe in se visokošolske ustanove temu primerno bahavo obnašajo. Res pa je, da tistih nekaj zasebnih fakultet ni kaj dosti boljših.
primoos, a si ti tudi imel politično ekonomijo? Seveda je gospoda lahko spoznati, ker je svoj piskhček podstavljal na polovici ljubljanskih fakultet.
20.10.2007 ob 09:15
Tudi jaz se spominjam, kakšen šok sem doživel, ko sem prišel na fakulteto. Kakšne razlike med profesorji … od totalnih lenuhov, nesposobnežev, pa na srečo tudi nekaj takih, ki so mi odprli oči in znali “spodnest” samozavest! Po pogovorih s kolegi, ki so študirali na drugih fakultetah sem nekako dobil vtis, da je bilo povsod v povprečju tako. Verjetno je to tudi del izobraževanja, da že zgodaj ugotoviš, kakšna mavrica sposobnih in nesposobnih pedagogov taca po zemlji. Sam sem potem še nekaj let delal v prosveti, (na srednji šoli) kjer sem od bliže spoznaval nekatere srednješolske profesorje, a takih kalibrov, kot sem jih imel na faksu, ni bilo!
Problem “slabih” profesorjev je skoraj nerešljiv … študenti jih trenutno “ljubijo”, kasneje, ko imajo pa diplomo pa večkrat prekolnejo!
Pravzaprav pa je sreča, da naletiš le na enega “pravega”, ki nekako odtehta ostali balast. Po moje so redki, a se najdejo povsod … nekako statistično!
20.10.2007 ob 09:19
Pa še to … tisti res dobri, so največkrat skriti in se redko izpostavljajo … največkrat veljajo za “zajebane” a se kasneje izkaže nasprotno …
20.10.2007 ob 09:23
simm, hvala za ta komentar. jaz sem podobno opazil - v gimnaziji smo sicer imeli dobre in manj dobre, totalnih jebivetrov pa ne. Ampak je bržkone logično, ker si kot razred močna enota, študenti pa so posamezniki. Pa v šoli so vsi skupaj v zbornici.
20.10.2007 ob 09:27
Oh, gospa rektorica pač naklada v tri dni.
Glede Lukšiča: jaz sem imel pri njemu samo en predmet v prvem letniku. Ker smo imeli politologijo študentje vseh smeri, se ne čudim, da je bilo Lukšiču vseeno. Pač nas je naprej porinil. Prepričan sem, da bi bil to eden najtežjih izpitov, če delovne naloge pač ne bi bile take kot so bile.
Kako je v kasnejših letnikih, ko poučuje samo še politologe, ne vem.
Je pa res, kar praviš: ko z levo roko spacaš izpit, si blazno zadovoljen sam s sabo, kako da si poceni skozi prišel. Zdaj je pa tudi meni za nekatere predmete kar malo žal… Človek ima občutek, da ni ničesar naredil.
20.10.2007 ob 10:06
Mogoče še tale zanimivost:
v sedemdesetih je naš cenjeni “tovariš”, kasneje član predsedstva naše mlade države, dajal izpitni rok konstantno na 26. december …
ga kdo ugane?
20.10.2007 ob 10:14
chef, če nas denimo zdravnik, ki je tudi plačan iz davkoplačevalskega denarja, z levo roko odpravi, se jezimo. Enako bi moralo biti tudi z drugimi. Jaz lahko samo rečem, da je človek, ki neresno opravlja delo, za katerega je plačan, ni dober profesor, niti intelektualec. Je preprosto jebiveter, ki bi ga bilo potrebno iz službe vreči.
haha, simm, glede na to, da Kučan, Zlobec in Oman niso profesorji, ostaneta le dva najprijaznejša člana predsedstva. Ker mi lubenica (notri rdeč, zunaj zelen) ne deluje tako, glasujem za kmeta Matjaža.
20.10.2007 ob 10:22
simm, sicer pa to ni bilo tako redko, v osnovni šoli sem tudi jaz imel take. Ravno za osnovnošolske profesorje je bila moralnopolitična neoporečnost najpomembnejša.
Eden tak pa je bil celo v gimnaziji, seveda je še zelo mlad postal ravnatelj, kasneje, proti koncu 90-ih pa še eden Gabrovih najbližjih sodelavcev. Ampak je bil čisto zares as, samozavest nam je dvigoval z izjavami, da smo najboljša gimnazija v Evropi. Seveda smo mu verjeli in bili ponosni, čeprav nismo imeli nobenih primerjav.
danes je spet ravnatelj iste šole in spet trdi podobno.
20.10.2007 ob 10:30
IgorLukšič je bil moj sošolec na faksu. Imenovali smo ga Lenin. Pahor pa je bil en letnik za mano. Lep in nadut.
20.10.2007 ob 10:39
Dajana, morda lep in nadut, a moram reči, da tudi spodoben in karizmatičen, za razliko od prvega.
20.10.2007 ob 10:55
To je pa res. Karizmatičen… No, ne bi pretiravala. Je pač samozavesten. Kar v takem okolju ni težko…
20.10.2007 ob 11:53
Blitz, ja Kmecel je bil ?
Zanimivo, nikoli ga nihče od novinarjev ni tega vprašal, no, morda nisem zasledil?
Glede na “moralno politično neoporečnost” … pisati jo je bilo treba vsako leto za vsakega učenca posebej, ne le za profesorje! Kot razrednik sem moral to rubriko izpolnjevat vsa leta, ko sem bil v prosveti. Vse do leta 91 … potem pa ne vem več …
20.10.2007 ob 12:00
v kakšni šoli? osnovni ali/in srednji? tega pa res nisem vedel. Misliš, da bi lahko videl svojo? Čeprav je morda bolje, da ne. Vse svoje razrednike sem namreč res cenil in ne bi bil rad razočaran. Ampak sklepam, da je večina samo odkljukala, ali ne?
Glede na to, kakšne spise sem pisal. hm.
20.10.2007 ob 12:26
Lahko ti potrdil le za osnovno, ker sem bil le v njej razrednik in je bila to moja delovna obveznost. Kolikor jaz vem, te rubrike nihče ni izpolnjeval resno, kljukico nisi mogel dati, vedno smo le prepisovali isti stavek: ravna v skladu z moralnimi normami! Ne vem , ali imajo dijaki lahko vpogled v te dokumente … po moje bi bil razočaran, ker verjetno bi zasledil zgoraj navedeni stavek. Skratka, v osemdesetih smo se temu vsi posmehovali in res dvomim, da je bil kdo toliko zagnan in je v to rubriko kaj konkretnega zapisoval. Več ne vem … če ti uspe, in imaš še kakšne kontakte s profesorji, preveri !
20.10.2007 ob 13:26
Ok, chef je mogoče naredil izpit pri Lukšiču z levo roko, in seveda - to se pri tem predmetu da narediti. Izpitne pole so že tako in tako na internetu in dol potegneš, se dan pred izpitom naučiš in je.
Ampak tukaj je še druga stvar, Lukšič da na spletni referat dosti takega materiala, ki ga ni na izpitu in je za take študente, ki jih politologija res zanima. Jaz sem vse te članke preštudiral, čeprav sem se dobro zavedal, da ne bodo na izpitu. V zadnjem intervjuju za Vest je Lukšič lepo povedal - študenti si morajo znanje sami vzeti. On ima tako lahke izpite zato, da kogar ne zanima politologija bo vseeno lahko naredil predmet, če te pa zanima, je pa tudi dostopnega dovolj znanja, ki si ga pač moraš vzeti sam.
Npr., kakor sem razbral iz chefovih komentarjev, ga politologija ne zanima, zato je bil samo ene parkrat na predavanjih, za izpit se je pa naučil iz tistih zapiskov z neta in najbrž večino do sedaj tudi pozabil. Prav, nimam nič proti temu. Mene, ki me pa politologija ful zanima, sem pa pobral vse kar sem lahko pri tem predmetu, na predavanja sem redno hodil in dosti znanja odnesel - se mi zdi da od vseh predmetov še največ pri tem.
No, mogoče kakemu naravoslovcu ne bo čisto razumljivo, kako je tak način študija možen, vendar se pač družboslovje popolnoma razlikuje od naravoslovja. Na FDVju je vseeno več odvisno od samega študenta, koliko znanja si bo vzel, profesorji imajo manj možnosti za “prisilo”, kot na kakih nedružboslovnih faksih. Tako pač to je.
20.10.2007 ob 14:00
@Mtei: Končno en pameten. Prav imaš. Na strojništvu ne moreš imeti “drugačnega mnenja”, kot pri filozofih. In pa tvojo idejo odločno podpiram. Doma, preko spleta študirajte. Vzemite si znanja, kolikor hočete. Na faks se niti ne upišite. Zakaj bi greli ogromne predavalnice, katere so potem prazne. Za na zavodu čakat, bo pridobljeno znanje več kot zadostovalo…
20.10.2007 ob 14:10
Ok strojnik, ne pretiravaj
. Ne vem al je na tem blogu, ali na chefovem nekdo zapisal, da Hegla ne bi razumel brez Lukšičeve razlage. Razlaga profesorjev je zelo pomembna, seveda pa ne moreš razumeti razlage, če nisi prej prebral materiala, ki ga da profesor prej na splet. Torej, predmet se da narediti brez poslušanja na predavanjih in brez študiranja literature, za katero veš da ne bo na izpitu. Vseeno pa tako od predmeta ne boš nič koristnega odnesel, kar je pa seveda problem vsakega posameznika. En del študentov na FDV je resen, drugi del pa pač ni, kaj čm jim 
20.10.2007 ob 14:18
Mtei, tukaj se pa krvavo motiš. Dober profesor ne uči le tistih, ki jih zanima, druge pa preprosto spusti. Dober profesor bo poskusil tudi doseči zanimanje pri ostalih. Odgovoren profesor pa tudi ne bo jebivetrov naprej spuščal brez znanja. Študij namreč ni zastonj in si jaz kot davkoplačevalec raje privoščim večje stanovanje, kot da plačujem študij nekomu, ki mu dol visi.
In ja, zame je faks, ki ga lahko nekdo pregura samo s česnanjem in brez znanja, neverodostojen.
20.10.2007 ob 14:24
blitz, tele zadeve me na splošno ne bolijo tako zelo kot tebe, a se vseeno oglašam.v kar nekaj mislih me je pravkar prehitel Mtei, pa vseeno.
po mojih bogatih ( sicer bolj v dolžino,kot v globino ali širino
) študijskih izkušnjah bi rekel sledeče:
na poklicno usposobljenost v kasnejšem življenju po mojem vplivajo profesorske osebe morda največ 20%, študijski sistem 40%, študentovo zanimanje za bodoči poklic, in osebna ambicija pa ostalih 40%. tako nekako.
univerza ni več srednja šola, kjer si pridobivaš splošna znanja, in pač po svojih močeh absorbiraš ponujeno, obvezno znanje. na univerzi pa bi že moral vedeti, zakaj si tam, in kaj hočeš postati.če hočeš postati dober, recimo, inženir, ti zanimivi profesorji študij sicer lahko olajšajo, da ti bodo z nueremberškim lijakom znanje v glavo vlivali, tega pa ne bi smel pričakovati.
človek pri 19-tih lahko vpliva na usodo države, mislim, da je tudi za lastno usodo že lahko nekoliko bolj odgovoren.če mu znanja, od katerega namerava živeti, ne servira na srebrnem pladnju zabaven, simpatičen profesor, si je pa to znanje treba iskati in dopolnjevati tudi sam. virov je, posebno dandanes, dovolj.
to pa mu mora omogočati, in ga k temu spodbujati študijski sistem, in posledično seveda tudi profesorji. to je poglavitna karakteristika ameriškega sistema, ki je marsikje in marsikomu vzor. kako je s tem v zadnjem času pri nas, sicer ne vem, ampak po blitzevih in drugih komentarjih bi sodil, da ni tako.ampak to bi pripisal sistemu, ne toliko profesorjem.
tistega profesorja s klobukom sicer ne poznam, bi pa rekel, da ni bilo dosti narobe, če študentov naravoslovja ni hotel preveč gnjaviti s socialistično politično ekonomijo. kakšna druga bi jim gotovo koristila, ampak takrat to pač ne bi šlo.
20.10.2007 ob 14:25
Lej, predmet Temelji politologije nimamo na FDVju samo politologi, ampak tudi druge smeri - in to kot obveznega. In zakaj bi torej silil nekega družboslovnega informatika, ki ga politika niti malo ne zanima, vseeno pa ima ta predmet obvezen, torej zakaj bi ga zdaj, sorry izrazu, zajebal in bo mogoče celo letnik ruknil zaradi tega.
Zdaj je pa vprašanje - a so res tisti “odgovorni” učitelji, ki znanje vsiljujejo, tudi najboljši??? A se z vsiljevanjem znanja res kaj doseže??? Po moje so profesorji tukaj zato, da nudijo znanje in razlago in na nas je, da si to vzamemo. Faks ni več srednja ali osnovna šola.
20.10.2007 ob 14:26
moj zgornji comment je bil za blitza
20.10.2007 ob 14:27
Vseh profesorjev ne smemo metat v isti koš. Vedno obstajajo tisti, ki dajo vse od sebe in tisti, ki to delajo zato, ker pač morajo in z najmanj možnega truda. In tem slednjim to pač ni to to, to delajo postransko, interesi so pa drugje in ne pri posredovanju znanja. Pa to ni sam v šolstvu, ko smo že pri tem…
20.10.2007 ob 14:31
commonsense, v bistvenem se seveda strinjam s tabo. Študent že mora biti dovolj odgovoren zase. Ampak profesor pa tudi in ne sme spuščati skozi tistih, ki ne znajo. Ker ni zastonj. Preprosto mora se obnašati odgovorno. Jaz v resnici nimam najbrž zaradi teh nekaj jebivetrov nobenih hujših posledic, preziram jih pa vseeno.
Je pa primerjava z ameriškim študijem zelo dobrodošla - kolikor mi je znano, so njihove predavalnice dodobra napolnjene, ne pa tako kot pri nas.
In če se lotiva tvojih procentov - kaj dobiš, če združiš rigiden študijski program, jebivetrskega profesorja in čisto povprečnega študenta?
20.10.2007 ob 14:31
Mtei, se strinjam s tabo…profesor na faksu ti je bolj kot kaj drugega mentor, nekdo, ki te vodi čimbolj uspešno k samostojnosti in usmerja. Seveda ti pa mora prej podati neko znanje (zaželjeno na zanimiv, strokoven in dosleden način)
20.10.2007 ob 14:34
ah ja, menda ste govorili o lukšiču. ne vem, če nosi klobuk.
20.10.2007 ob 14:36
Mtei, zastavil si ključno vprašanje - zakaj sploh imajo na drugih smereh ta predmet, če ga ne potrebujejo?
Danes se profesorji kar krepko grebejo za študente in bržčas se je moral tudi Lukšić malo pomujati, da lahko predava tudi takim, ki tega ne potrebujejo. Pa saj vemo, zakaj.
20.10.2007 ob 14:39
cs, malo premald je lukšić, da bi politično ekonomijo predaval. O imenih ne bi. Išči malo plešce po Mladini. (ni nežmah press)
beans, s poudarkom na spodbuditi.
20.10.2007 ob 14:39
@blitz: vsekakor, vsekakor.
Na FDV me bodo v mojih desetih letih študija naučili predvsem cinizma in zajebavanja. Ki lahko tudi daleč pripelje v teh časih
20.10.2007 ob 14:41
chef, zate me ne skrbi - ti imaš podjetniško žilico.
zdaj pa šibam v Aldi (Tengelmanna si ne morem privoščiti, ker podpiram preveč jebivetrskih profesorjev press)
20.10.2007 ob 14:50
Ne, Lukšič nima klobuka
blitz, ne boš verjel, ampak tudi na drugih smereh je dosti takih, ki jim je ta predmet všeč… seveda pa tvoje vprašanje je relevantno, mogoče bi Lukšičevi izpiti v drugačnih pogojih bili - drugačni
No, pa še kar se tiče ameriškega sistema. Le-ta je seveda usmerjen proti “jebivetrom”, seveda zato, ker je študij plačljiv. Vseeno pa je ravno zaradi tega mnogo perspektivnih učencev prikrajšanih, ker so pač prerevni za plačevanje šolnin.
Druga varianta je ta naš sistem, ki ponuja možnost izobraževanja vsem, tudi revnim, seveda pa to izkoriščajo tudi zabušanti.
Torej kaj je bolje? V ameriškem primeru se seveda revščino da reševati s štipendijami, vendar štipendij ravno ni tako v izobilju. Pri našem sistemu pa se da zabušantstvo omejevati z drugimi ukrepi, ki jih je predvsem prinesel novi bolonjski šolski sistem (npr. ponavljaš lahko samo enkrat).
Podobno vprašanje je pri sodnem sistemu - ali hočemo imeti sodni sistem, ki bo kaznoval več ljudi, torej bo več kriminalcev kaznovanih, hkrati pa bomo tvegali tudi več obsodb nedolžnih. Ali imamo sodni sistem, ki zahteva res konkretne dokaze proti obtožencem in posledično je več zločincev oproščenih, vendar tudi niso tsiti nedolžni po krivem obsojenih. Torej, večna pravniška dilema - obsoditi nedolžnega ali oprostiti krivega?
Jaz sem v tem primeru za slednje, raje oprostiti krivega kot obsoditi nedolžnega. In če se vrnemo nazaj k šolskemu sistemu - raje omogočiti šolanje vsem, tudi revnimi, čeprav je tako več možnosti za zabušavanje, kot pa privtizirati šolstvo in tako sicer omejiti zabušavanje, vendar onemogočiti šolanje revnim.
Kaj čm, sem pač socialdemokrat in sem ZA javno šolstvo
(ne me tepst 
)
20.10.2007 ob 15:56
mtei, zahodnoevropski sistem denimo. Se ne strinjam s tabo, da obstaja samo amerika in Slovenija, vmes pa nič. V Evropi je kar nekaj zglednih pravnih držav.
mtei, že v mojih letih smo lahko ponavljali samo enkrat, to so uvedli pred kakšnimi 20 leti, malo pred mano. Sem pa še imel priložnost študenstki dom deliti z žrtvami možnosti neomejenega ponavljanja. Kar verjeti nisem mogel , ko sem kot naiven bruc ugotavljal, da je dom poln večkottridesetletnikov. Nekateri so končali kot klošarji.
Imam tri otroke in verjemi mi, da sem proti šolninam in še kako zaintereseiran za dobro in dostopno javno šolstvo. Vendar pa je dobrota sirota in to žal tisti na državnih jaslih grdo izrabljajo. Ravno zaradi takšnih neresnih profesorjev pa se zna sistem sesut ali pa vsaj ostat nekonkurečen.
Če boš več pri meni bral, boš tudi videl, kje živim. Tukaj imamo javno šolstvo na takem nivoju, da o zasebnem razmišljajo le hohštaplerji in bogataši, ki iščejo luksuz.
20.10.2007 ob 17:04
…ali klerikalci
20.10.2007 ob 18:05
predvsem
20.10.2007 ob 18:13
chef me je na njegovem blogu spomnil še na filozofijo, ki smo jo imeli seveda tudi mi. Posebnost izpita filozofije je bila, da nas je prišla namesto profesorja paziti kar njegova žena, sicer tudi filozofinja.
Seveda smo smeli uporabljati vsa možna gradiva, izgledalo pa je tako, da je eden bral iz knjige, drugi smo pa pisali. Zanimivo je bilo, da nismo vsi dobili enake ocene, kar kaže na to, da je profesor (ali njegova žena) izredno natančno prebral vse izpite in je odločala vsaka pravopisna napaka.
20.10.2007 ob 18:13
Mtei-majhno dopolnilo: v ameriki je študij plačljiv le na privatnih univerzah. državne so na splošno res manj kvalitetne, je jih pa kar nekaj , ki se zelo uspešno kosajo s privatnimi.
Tam štipendij, kot jih poznamo pri nas-kolikor vem- nimajo, imajo pa študentska posojila, ki jih moraš vračati po končanem študiju.detajlov ne poznam, domnevam pa, da za dobrega dijaka s srednje šole( “high school”) niso omejena, je jih pa treba vračati.
20.10.2007 ob 18:15
commonsense, mislim, da tak sistem v Sloveniji ni uresničljiv, ker mladega strokovnjaka pri nas takoj z davki usekajo. Če bi imeli ameriške davke, potem ni problem.
20.10.2007 ob 19:40
[…] Pravzaprav se je v mojih časih že imenoval obramba in zaščita. Razlog, zakaj ga nisem omenil v včerajšnjem postu, ni ker bi ga pozabil, temveč, ker profesor ni bil neresne […]