Bodi zvezda!!! …2000 evrov, prosim
Objavil blitz, dne 23.12.2007
Že večkrat sem hotel pisati o tem, pa … Potem pa mi je danes Saša Gerčar injicirala aktivacijsko energijo. Zgraža se namreč nad “dobrodelno” akcijo, s katero bi naj “kmetu” Klemnu pomagali zbrati denar za plačilo davščin za Škodo, ki si jo je prislužil ali priigral.
Pa ji dam skoraj prav, menda je res neumnost, vseeno pa se mi zadeva ne zdi tako grozna. Ljudje so pač pripravljeni pomagati in konec koncev je to njihova stvar. Saj jim nihče nič ne obljublja. Ne mislijo, da jim bo Klemen posojal avto ali jim vrnil denar z obrestmi. Nihče jim ne ponuja gradov v oblakih, kot to počno razni Catch the cash ali “Anyway” preroki.
Če odštejem samoupravljanje, sežejo moji prvi spomini na prodajanje megle v začetek devetdesetih, ko je vesoljna Slovenija drla v pivnico Jama plemenititi svoje največkrat z dna prašička postrgane zadnje prihranke v veri, da bodo s podobnim navdušenjem denar “vlagali” tudi naslednji rodovi in jim tako omogočili spodobne zaslužke. Takrat sem bil še siromašen študent naravoslovja in razen pomanjkanja denarja so me obhajali tudi strokovni dvomi. Matematika mi je namreč od nekdaj ležala in nekako semi ni zdelo logično, da bi v piramidnih igrah lahko vsi spodobno služili. Stotisočim pa je kot kaže matematika španska vas, morebitne dvome pa jim je pomagal razpršiti ljubljenec gledališkega in TV občinstva Ivo Ban. Ki je pred kamerami odprl srce in povedal, da s prisluženim cvenkom končno lahko pogleda otrokom v oči. Lahko si predstavljamo, kako nizko samopodobo ima človek, ki mu od nategnjenih naivnežev “prislužen” denar pomeni tisti mejnik, da ga več ni sram pred lastnimi otroki.
Ko sem kasneje začel hoditi v službo, me je šokiralo, ko sem zvedel, koliko sodelavcev se je takrat prerivalo v Jami, da so lahko svoj denar poslali v nepovrat. Da ne govorim o tem, da so mnogi izgubili tudi prijatelje, ki so pri lastnih otrocih prisegali, da je igra povsem varna in naj za božjo voljo vplačajo čim več.
Približno ob istem času smo začeli dobivati vabila na kuharske večere z demonstracijo AMC posode. Tudi če pustim ob strani dejstvo, da mi hrana brez maščobe ne diši, je prezentacija izgledala nenavadno. Nekoč sem se udeležil predstavitve, na kateri so bie med gledalci same izvrstne kuharice, ki so odprtih ust prikimavale vsaki besedi jezične demonstratorke. Najbolj so bile navdušene nad tem, da lahko kuhaš v istem loncu hruško in čebulo, ki se pri tem nista navzela okusa druga druge. Zakaj za božjo voljo bi pa kdo kuhal oboje hkrati? In čeprav so bile skuhane jedi daleč od kakovosti jedi, ki jih gledalke pripravljajo vsak dan, so bile navdušene. Za piko na i pa te je naslednji dan prodajalec obiskal na domu in ti poskusil vzbuditi občutek manjvrednosti, ker si kao ne moreš privoščiti posode. Osel gre enkrat na led, mi smo šli dvakrat. Prvič smo bili slučajno na obisku pri tašči in nismo niti dobro vedeli, zakaj gre. Drugič pa sem preprosto nisem imel srca zavrniti vabila res drage mi sodelavke, ki je organizirala “večerjo” za moža, ki je bil prodajalcu posode dolžan uslugo.
Cena manjšega kompleta (brez atmosfere) je bila takrat okoli 2000 DEM. Za primerjavo, kvadratni meter starega stanovanja v Ljubljani je takrat stal manj kot 1000 DEM. Ženina prijateljica iz otroštva, zelo uspešna prodajalka AMC posode, je na dvom v upravičenost nakupa tako drage posode povedala, da moraš biti za nakup zrel. Se ne bi mogel bolj strinjati.
To je bil samo začetek mrežnega marketinga, ki je začel vse bolj razpredati lovke v družbo, iščoč naivnežev, največkrat obupanih, ki jim z obljubami in sladkimi besedami poskusi izvabiti še zadnje fičnike iz žepa. Začela so deževati vabila na demonstracije raznih čistil, posod in celo vitaminov. Nekateri med prodajalci so bili že bolj podobni pridigarjem iz ameriških TV showow. Znanka, dotlej povsem zdrave pameti, je kar naenkrat začela sanjariti, kako bo obogatela. Začela je obiskovati nekakšne tečaje, kjer so tečajnikom vbijali v glavo, da so ustvarjeni za nekaj boljšega in jim začeli dajati nekakšne bedaste nazive, ki se jih sicer več ne spomnim. Za tečaj je zapravila velik del težko prisluženega denarja. In kot da to ne bi bilo dovolj, je morala kupiti še izdelke, s katerimi naj bi demonstrirala njihovo superiornost in pridobila čimveč kupcev, predvsem pa prodajalcev, ki bodo v piramidi pod njo. V želji po hitri obogatitvi je začela načrtno moriti sodelavce, sorodnike, prijatelje in sosede. Demonstraciji v živo sva se sicer uspela izogniti, zato nama je dala v dar kaseto, na kateri so bile izpovedi ljudi, ki so uspeli in postali zvezde severnice, zlati kokosi ali princi ali nekaj podobno butastega. Rdeča nit vsega pa je, da smo navadni smrtniki bedaki, ker hodimo v službo in delamo za ljubi kruhek.
Ko sem nekoč bil službeno na Dunaju, sva šla s šefom na pivo v Donaupark. Sicer velika pivnica je bila kljub zgodnji uri kar lepo napolnjena. Nenavadno je bilo, da so se nekateri obiskovalci presedali od ene do druge mize in sogovornikom nekaj dopovedovali na dolgo in široko. Potem pa so nenadoma vsi naenkrat vstali in se napotili v sosednji prostor. Kmalu se je zaslišalo zamolklo topotanje, ki je čez čas preraslo v ritmično vzklikanje. Ko je nekdo odprl vrata, sva radovedno pokukala in zagledala polno dvorano ljudi z dvignjenimi rokami, ki so sinhrono vzklikali. Pa eni pravijo, da nam v Cerkvi perejo glavo.
23.12.2007 ob 21:18
Kaj so vzklikali???
23.12.2007 ob 21:24
Kaj pa vem, takrat še nisem govoril tako dobro nemško. Pa tudi nisem upal preveč vohljati, ker tipi, ki so okoli vrat postavali, niso bili videti ravno preveč prijazni.
23.12.2007 ob 21:46
Saj to je po svoje tudi vera. Samo v denar…
Mene so v neko ameriško sranje hoteli spravit, kjer naj bi čistila pa zobne paste prodajal. Tip me je na finto k sebi na obisk spravil in po bajti je imel povsod listke s parolami, kot v kasarni JLA. Lahko si predstavljaš, kako navdušen sem bil… Sem imel pa tudi resen konflikt z prodajalcem sesalcev, prodajalko knjig po telefonu sem pa tako nadrl, da je bila žena ziher, da bom tožen…
23.12.2007 ob 21:54
hehe strojnik, tale folk postane res čisto obseden. Mi je pravila omenjena sodelavka, da so imeli znanca, za katerim so po obiskih ostajala razna sporočila pod prti, pod mizo, …
Sesalce tudi radi prodajajo - pridejo in ti povedo, da kako lahko živiš v takšni svinjariji in da gotovo nimaš rad svojih otrok, če ne boš Kirbija kupil.
Se mi zdi, da akviziterji so se pa malo umirili. Ko pa nihče več ne bere.
Tule pri nas pa je zdaj v modi, da telefonirajo in ti povedo, da lahko zaslužiš 10000 evrov. Najhuje je, da kliče nek avtomat in jih še nakuriti ne moreš.
23.12.2007 ob 22:09
Hoho, nimaš pojma koliko prijateljev sem jaz že izgubil takole! Naredim namreč tako: Kakor hitro mi začne kak znanec prodajati kakšno tako nategavščino, prekinem z njim vse stike.
Jebeš prijatelje, ki te nategujejo s cheap robo! Mislim, da sem se na tak način znebil treh tipov. Je pa res, da obupajo šele po enem mesecu neogašanja na telefon.
23.12.2007 ob 22:32
chef, roba, o kateri pišem, sploh ni cheap. Če si pri denarji, ti ponujajo celo finančne produkte, za katere moraš plačati ogromne provizije, ampak ti povedo, da boš garant zaslužil. Delnice, ki ne bodo nikoli padle.
Pred štirimi leti so nama ravno ene take super luksemburške sklade ponujali, ki naj bi strmo rastli še vsaj desetletja, če ne na vekov veke. Vmes, mislim, da lani, so prav hudo padli in še vedno padajo.
23.12.2007 ob 22:42
Večina ljudi sploh nima pojma, kako deluje finančni trg, oziroma o tem ve toliko, kot vidi po filmih. Je pa narod vedno toliko neumen in toliko pri denarju, da ga premami želja po nekem hitrem zaslužku. Nikoli ne pomislijo na to, da banke, katere imajo denar talajo kredite za par procentov in ne ulagajo v take hudo dobičkonostne zadeve…
23.12.2007 ob 22:50
Aha. Kirby. Prodajala sem ga leta 1997. Moja mama ga ima še vedno.
23.12.2007 ob 23:01
No, govoril sem o cenenosti. Pozabljam, da si prestar, da bi obvladal sleng, hehehehehehehehe.
Saj veš kako so me hoteli potunkat v prodajo sesalcev?
23.12.2007 ob 23:09
dajana, po moje ga boš podedovala. Ali niste kupcem zatrjevali, da je to Mercedes med sesalci in da se bo dedoval skozi generacije? Mi imamo vodno Igeo, ki sicer super sesa, ampak je nerodna. Agent za Kirby nam je rekel, da vzamejo Igeo v račun in na vprašanje, kaj naredijo z njo, je prezirljivo odvnil, da jo dajo na Rdeči križ. Najbrž je mislil, da Jeleniču.
Zdaj smo pa kupili enega Hooverja tipa metle za 125 evrov in je ful praktičen.
23.12.2007 ob 23:15
strojnik, nekoč smo imeli soseda iz Vojvodine in njegovi starši so bili kar pogosto na obisku v Ljubljani. Oče, univerzitetni profesor je pripovedoval zgodbe, da crkneš. Ena je tukaj: http://blitz.blog.siol.net/2007/02/11/srbi-in-vrbe/
Poznam pa še eno, prav tako o Dafina banki. Svakov prijatelj je poročen s Srbkinjo in seveda so v težkih časih pomagali staršem v Kruševcu. Dali so jim denar za odkup stanovanja (tudi v Srbiji so imeli podobno razprodajo kot pri nas), stari pa je denar vložil v Dafino banko, da “če sa 100% kamatama za mjesec dana kupiti dva stana”.
23.12.2007 ob 23:16
Ja. ahaha Saj je, če ne bi bil tako svinjsko drag! Zdaj vem, kaj so vzklikali, saj smo mi tudi. Tu noter je vsa filozofija prodaje v Ameriki, ki je ZELO uspešna in tako veš, kam so prišli.
Mi pa smo naročili H2O. Baje, da ima dobre reference in ga zelo hvalijo po forumih. Odkar sem prodajala in demonstrirala Kirby (nekaj mesecev od septembra do decembra 1997), sem se o tem veliko naučila. Kirby je dober tam, kjer je veliko tepihov in za postelje, seveda. jaz tepihov ne maram, hočem pa imeti tla čista. Kirby je pretežek, ima seveda tudi “naprave” za vodno čiščenje.
23.12.2007 ob 23:17
chef, malo več spoštovanja do starih ljudi, prosim.
Sem bral nekaj, da te preganjajo sesalničarji, ja. Najbrž jim že zgledaš nakladač…
24.12.2007 ob 10:20
blitz, pozabil si omeniti smiljana morija. in pa, ali si kdaj na tujem naletel na prodajalce počitniških stanovanj (”timesharing”)?
dajana: imela ga boš najbrž še 20 let, potem pa prodala z dobičkom. moja mama je za poročno darilo dobila elektroluxa ( leta 42).brezhibno je delal do poznih 60 let, ko nam je začelo iti bolje. takrat pa je bil že tako oguljen, da se je mama bala, da ga bodo videle avstrijske gospe znanke. pa smo dobili novega- noben od novih ni dobro delal kaj dosti več kot 5 let.tudi nov electrolux ne.vsekakor pa lahko kupuješ in stran mečeš nove kar nekaj časa, preden prideš do cene kirbya ali vorwerka. pa še nasilnih prodajalcev ti ni treba prenašati
pred kratkim pa so prav tisti predvojni model v ameriki začeli sestavljati iz starih in novih delov , jih obnovili in kromirali, in jih za drage denarce (cca 2-3 x cena dobrega novega, če se prav spomnim ) prodajati kot “klasiko”.
naš se je žal izgubil neznano kam.kjerkoli že je, mu želim vesele praznike in še veliko uspeha v prihodnosti, tako kot tudi vsem blogerjem, ki tole berejo.
24.12.2007 ob 10:38
Ko grem v Nemčijo, me tam vedno čaka par stvari, za poservisirat, da ne umrem od dolgčasa. Tako je prišel na vrsto tudi vorkwerk (mimofrede, ko sem kako leto pred tem omenil, da se mi ne zdi nič posebnega, je prišlo skoraj do pretepa). Sesalec je narejen iz poliamida, kar je zelo dobra tehnična plastika, ne omogoča pa sijaja kot npr ABS. Vse ostalo je enako kot pri sesalcu za 100€.
Kirby je sicer narejen iz aluminija (vsaj moja mama ima takega), samo se že slišijo ležaji sesalne enote…
Izkoristim še za eno vprašanje. A ni praznik jutri. Zakaj mi danes čestitajo? In zakaj mi sploh čestitajo (vesele praznike razumem, čestitam ti za božič, mi pa ne gre v zloženko…)?
24.12.2007 ob 11:21
commonsense, sem pomislil na smiljana morija, ampak nisem siguren, da sodi v isto kategorijo. Res obstajajo neke podobnosti, zlasti pri topotanju in vzklikanju, vendar pa mislim, da gre pri njem le za motivacijske treninge in ne mrežni marketing. Pri mrežnem marketingu najprej plačaš hude denarje za trening, potem še enkrat hude denarje za nabavo začetnega prodajnega portfelja, potem pa iščeš nove naivneže, ki naj bi tvorili temelje tvojega poslovnega uspeha.
strojnik, toliko tehnično podkovan o sesalcih pa nisem. Žal.
24.12.2007 ob 12:28
@comonnsense: hvala. enako. Hej, enkrat sem demonstrirala Kirby pri eni starejši osameljeni ženski, ki je govorila s sesalcem kot z živim bitjem, kot s psom!
@strojnik: To je posledica nekakšne kičasto- psihološko - psihopatske kulture, ki ga dirigira družba, ker se približujejo prazniki, moramobitivsiprijazni in blalala - to je zlagano! Še nekaj sem hotela, pa sem pozabila. grrrr Aja, komaj pridem na Siol, ker vsi visijo na blogih in komentirajo, nmesto, da bi se ukvrjali z živimi ljudmi poleg sebe.
24.12.2007 ob 13:03
blitz-kolikor vem, mori zdaj na zelo podoben način rekrutira svoje učence, da mrežno prodajajo investicijske sklade in tudi vsi v mesecu dni postanejo miljonarji.ena naša prijateljica tudi prodaja, le na miljonarstvo še čaka.
strojnik- tisti elektrolux je bil iz dobrega starega St37, večji del lepo kroman .ležaji pa so morali biti od kakšne borsig lokomotive, ker so delali skoraj 30 let.
dajana: ne vem če veš, da sem tudi jaz strojnik. za nas so stroji kot ljudje, samo bolj predvidljivi. no, ne vedno, tudi tak avto sem že imel
24.12.2007 ob 13:59
Commonsense: Si se z avtom pogovarjal? haha kaj si mu rekel?
24.12.2007 ob 14:29
not for print.
24.12.2007 ob 14:50
Očitno je Mori napredoval, odkar sem out. Je pa seveda neka logična preobrazba. On temu najbrž pravi nadgrajevanje.
24.12.2007 ob 15:21
ahahahahaha :mrgreen
25.12.2007 ob 07:53
V zadnjem času nas preganjajo z hrano, vitamini, hujšanje… in spet bo nekaj novih milionarjev …
Le komu se je uspelo ognit vsem tem predstavitvam in nadlegovanjem?
Aja, na Kirbya smo pa mi tud nasedli, a nam v tolažbo dela že ene 15 let …
Verjetno je teh predstavitev in mrežnega marketinga v Nemčiji bistveno manj … so manj naivni!
25.12.2007 ob 12:08
Precej je še akviziterske prodaje, predvsem izdelkov, ki bistveno odstopajo od povprečja na tržišču. (Bolj po pristopu, kot po extra kvaliteti!) Teh izdelkov v normalnih trgovinah ne prodajajo, saj jih ne bi skoraj nihče kupil. Ni pa vse tako slabo v tem načinu prodaje. Seveda, če ne podležemo tistemu, o čemer pišeš (blitz) v uvodnem članku.
/… Za piko na i pa te je naslednji dan prodajalec obiskal na domu in ti poskusil vzbuditi občutek manjvrednosti, ker si kao ne moreš privoščiti posode. …/
Zavedajmo se, da je naš denar NAŠ, in ga bomo naložili tja, kamor bomo mi hoteli. AMC posoda je vsekakor dobra izbira za tiste, ki jo tudi uporabljajo večinoma za “zdravo” kuhanje. Lažje je skuhati in manj se uniči posoda. Kdor pa bo še naprej kuhal in cvrl “po starem”, bi si komot lahko prihranil strošek.
Predvsem bi bilo dobro, da gremo na tako predstavitev (če smo se tako odločili), z odprtim srcem in zaprto denarnico. Tudi “naslednji dan” je bolje prestaviti za kakšen teden. Da se informacije “poležejo”. Tistim našim prijateljem, ki nas na tako predstavitev povabijo pa tudi lahko odkrito povemo. “Pridem, vendar se ne obvezujem karkoli kupiti!” Da ne bo zamere med tistimi, ki od vsega skupaj ne bodo nič imeli.
Sem pa na takih predstavitvah slišal ogromno informacij, ki so mi pomagale do lepšega življenja. Večinoma brez nakupa ponujanih izdelkov, nekatere pa z njimi. Še veliko več pa sem se naučil od predavateljev neke znane firme, ki je pri nas tržila čistila, kozmetiko in “dopolnilno prehrano”.
Bil sem med akviziterji, ker me je prepričala kvaliteta njihove “čistilne linije”. (Še danes jo uporabljamo in ob pravilni uporabi ni nič dražja od običajnih čistil iz trgovine.) Na predavanjih, kjer so nas seznanjali s prednostmi “našega” izdelka, so bili v večini predavatelji trgovci. S floskulami o najnaprednejši tehnologiji in podobnih “bonusih”. Občasno pa se je našel kakšen strokovnjak svetovnega formata, (sem preveril pri neodvisnih medijih!) ki nam je povedal tudi kaj več o tem, zakaj je kateri od proizvodov boljši od običajnih. Predvsem pa sem ogromno izvedel o vplivu nekaterih hranil na zdravo življenje. Dobro se spomnim, kako nam je neki doktor (imena se ne spominjam več) rekel, naj za božjo voljo jemo sveže sadje in zelenjavo. Sveže v tem pomenu, da ni ležalo v hladilnicah in ni bilo pridelano ob umetni svetlobi. Seveda ni pozabil povedati, da tisti, ki si tega ne morejo privoščiti, lahko popravljajo s tabletami “njihovega” C vitamina. O prostih radikalih in antioksidantih se takrat (sredi 80-tih let) pri nas sploh še ni govorilo. On pa nam je “v detajle” razložil, kako obramba celice deluje.
Torej ne nasedajmo akviziterjem, predvsem pa ne samim sebi! Pa vseeno ne zavračajmo stvari “a priori”, ker jih ne poznamo dovolj.
25.12.2007 ob 13:48
Vseh sort bedarij se spomnijo, ja. Nastadajo pa taki, ki komaj kaj spraskajo skupaj.
26.12.2007 ob 00:42
Te fore s sesalci na domu so pa res zabavne! Globinsko ti posesa pol metra tepiha, da je potem ja vidna razlika v barvi. Sem slišala, da je enkrat en demonstrator ves prah stresel nazaj na preprogo, ker ga stranka ni hotela kupiti!
29.12.2007 ob 23:02
…rahel odmik od razprave (pa vendar povezan z udeleženci, med katerimi ste nekateri iz “blogerske vlade”):
Vsem želim veliko dobrega v novem letu, blitzu še posebej z željo, da v 2008 morda uprizorimo kakšno reprizo takratne zgodbe…
6.01.2008 ob 20:35
simm, morda je v Nemčiji tega res manj, ampak nisem siguren. Vem, da cvetijo tako Amway, Tupperware in AMC. Država je res bolj urejena, naivnežev pa vseeno ne manjka.
bin, tokrat se pa v glavnem kar strinjava.
V času AMC evforije sva z ženo nabavila “no name” rostfraj piskre, ki so stali takole približno 20x manj od AMC, so pa še vedno skoraj kot novi (se bojim, da se jih ne bomo več rešili) in omogočajo bolj ali manj enak način kuhanja kot AMC. Sploh pa ni toliko problem v brezmastnem kuhanju, problem je celotna hrana, maščobe pa so najbolj škodljive pri cvrenju in peki. Pohati pa se tudi v AMC ne da brez maščobe. Ali pač?
Seveda pa ne zavračam stvari apriori, zavračam jih zaradi previsoke cene. Najbrž še nisem dovolj zrel
6.01.2008 ob 20:39
vlatka, pa ne, da nimaš AMC piskrov? Sem mislil, da so jih na obali vsi kupili.
minnie, jaz bi tudi vse nazaj stresel. Revež se celo uro trudi, potem pa ostane brez 2500 evrov zaslužka.
franc, tudi tebi vse najboljše. Vse kaže, da bo jeseni treba res v roke pljuniti. Ali pa komu v ksiht.
17.01.2008 ob 16:19
Ah, Kirby…
Naša mati soga kupili predléti. Zanjso vzéli kredit. Natriléta.
Najponovim: Kredit. Triléta. Sesalnikzaprah.
Nismo bili pride narju. Starša spovpréčnoplačo, 3-je šóloobvézni otroci, pes, mački, sesalnik za 300 jurjev. Tóje bila naša družina.
Se sati jepa dólgočasa sméla samómati. S tém pa, dragi moji, se rés nisem mógel nestrinjati. Kirbija v vsakohišo!
17.01.2008 ob 16:33
Aja: Čebi meni na zajna pre prógo strésel, bimu rékel, naj potlači nazaj v globino, dase nebó vidlo smeti (tkó kot je bló préj), alpa najna zajpo sesa. Sevéda panebi pozabil zaklenit izhódnih vrat, čebi bilópa potrébno, pipaše ključ skóziokno vrgel
17.01.2008 ob 17:32
Kobrowsky, hahahaha, ti bi najbrž tudi bil dober za Kirbije prodajati. Povsem inovativen pristop, namesto matere preparirati otroke.
17.01.2008 ob 18:08
@blic:
Malbijih šena Kirbi posadu, pabise vozil gorpa dol podnévni. Albipa kar tazga nardil, daje navsakistrani poenmulc ingónita sesalnik pocélibajti. Polpa malpo šténgah in žéjetu Nóvkirbi.
Inmami nebibló tréba ni kolveč se sat.
Lépravo strate gijo gle déna gospo dinjstvo bibló tréba i zbrat. Sabo bivédno nosil Dvakirbija.
31.01.2008 ob 11:10
[...] - tako kot je pri meni navada. Prodajala sem sesalec nekega podjetja, ki prodaja sesalce samo akvizitersko. To je bilo izredno težko delo… Ne samo zato, ker je bil sam sesalec (ki ga nisi smel [...]