Liberalec Mićo in svete krave
Objavil blitz, dne 9.01.2008
Pa sem jo tudi jaz. Namreč prebral Mrkaićevo remek delo ”To so bile svete krave”. Pravzaprav je knjigo žena kupila že pred časom, a sem kljub dobrim priporočilom vztrajno zavračal branje, saj vendar ne berem rumenih pamfletov.
Mića Mrkaića sem sicer imel pred nekaj leti priložnost spoznati v živo. Na poslovni šoli nam je namreč predaval osnove ekonomije. En dan. Od jutra do večera. Naredil je kar dober vtis.
Kot rečeno, sem se pred nekaj tedni kljub vsemu ugriznil v jezik in se lotil branja, za katerega sem potreboval le nekaj dni. Zlasti prva polovica knjige me je skoraj navdušila. Mrkaić namreč začne z razgaljanjem svetih krav, torej priviligirancev vseh sort, ki se od vse strani zelo uspešno prisesavajo na proračun. Da ne bo nesporazuma, sploh ne gre za to, da se določene stvari naj ne bi financirale iz proračuna, gre le za povsem nejasne kriterije, kdo je sploh upravičen.
Tako denimo ni sporno, da je kultura podprta od države, vendar pa bi bilo potrebno postaviti kriterije, koliko. Ali je res upravičeno, da davkoplačevalci plačujemo delovno dobo pop glasbeniku, ki je sposoben napolniti dvorano Tivoli? Ali pa drugemu glasbeniku, ki siromak nima nobenega dohodka, saj mu ves zaslužek pobere manager – podjetje njegove žene? In ali je res upravičeno, da imajo status svobodnega umetnika denimo arhitekti, ki delajo za trg? In prevajalci, ki prevajajo poslovne materiale za podjetja?
Podobno je z zdravstvom. Saj je prav, da je javno zdravstvo financirano s strani države, ampak ali je res sprejemljivo, da bolnišnica kupi aparaturo, vredno milijone evrov, ki je potem v uporabi samo 8 ur dnevno namesto v treh izmenah? Ali je prav, da so čakalne dobe tudi po nekaj let, isti zdravnik vas bo pa takoj sprejel popoldan, za plačilo seveda? In navsezadnje, ali je prav, da moramo vsi plačevati zdravstveno zavarovanje, pa tisti z zvezami pridejo do vseh storitev takoj, drugi pa čakajo mesece in leta?
Da ne govorimo o fakultetah in študijskih programih, ki so pogosto narejeni po meri predavateljev in ne študentov. Vsebujejo nepotrebne predmete samo zato, da ima nek raziskovalec ali “raziskovalec” službo.
Kot rečeno, me je knjiga spočetka navdušila, saj avtor z izjemno natančnostjo in preprostostjo pojasni svoje poglede, pri čemer ne prihrani prav ničesar kopici slovenskih politikov, politikantov in drugih javnih osebnosti. Sčasoma pa postanejo kritike nekoliko moteče – z izjemo Janše, ob omembi katerega je zaznati predvsem močno razočaranje, pa je v pisanju o drugih, denimo Ropu, Bajuku, Mencingerju in še na desetine drugih zaznati predvsem čisti prezir. Pri čemer ne rečem, da Mrkaić nima prav, vendar pa sem začel zaradi tega razmišljati tudi o njegovih hibah.
V zadnjem delu knjige, ki ni več tako bombastičen, pa se Mrkaić loti še drugih, morda manj “rumenih” tem, denimo zagovarjanja legalizacije prostitucije in vseh drog. Čeprav se v teh točkah z njim niti malo ne strinjam, ima do takšnega mnenja vso pravico. Po končanem branju ostane vtis, da gre pri njem preprosto za čistega liberalca. Ne takšnega slovenskega, ki je na proračunu od prve zaposlitve do smrti.
Nesporno je, da gre za izjemno podkovanega strokovnjaka in škoda je, da ostanejo takšni potenciali neizkoršičeni. Pri čemer velik del krivde gotovo nosijo njegovi delodajalci. Vseeno si pa upam trditi, da gre ključ razočaranja in neuspeha iskati tudi pri njem. Tako, kot dam kapo dol pred njegovo strokovno podkovanostjo in IQjem, pa bi mu po drugi strani pripisal težave z EQjem. Če se je namreč šel posle s politiki, bi vendarle moral vedeti, da ga bodo svete krave pribile na križ. In ker so svete krave zelo vplivne med oblikovalci javnega mnenja, je jasno, da ga bodo očrnile pred javnostjo. Javnost seveda raje kot trdne argumente sliši floskule in parole, zato svete krave niti nimajo težkega dela. Zato je tak nastop iz vseh topov bil nesmotrn. Tudi če ima nekdo 100% prav, mora preprosto upoštevati moč nasprotnikov.
Med drugim so v knjigi skritizirani tudi nekateri, ki bi jih Mrkaić pravzaprav moral imeti na svoji strani. Denimo Marko Crnkovič, ki bi pravzaprav moral biti njegov zaveznik. Čeprav se gotovo v marsičem ne strinjata, je Marko vendarle s kar nekaj zapisi dal vedeti, da zna razmišljati tudi drugače.
Preprosto povedano, Slovenci najbrž res nismo neka posebna sreča niti kot sodelavci niti kot sosedi, gotovo smo obremenjeni z marsičem, ampak takšni smo, tukaj in zdaj. In s takšnimi kot smo, je treba shajati in živeti. In nas spreminjati le s tolikšno naglico, kolikor je lahko prenesemo. Je pa definitivno škoda, da potenciali gredo delat v tujino.
Potenciali, ne skrajneži, kot je napisal nek pametnjakovič. In gredo, ne bežijo, kot je napisal isti pametnjakovič.
9.01.2008 20:25
Blitz: to sveto govedino se že nekaj časa spravljat brat, upam, da mi kmalu uspe. Prvi dve knjigi od Judove imam v PDF formatu. Če hočeš ti jih pošljem na mejl – pa si jih sprintaj. Na ta mejl: blitzstrela@yahoo.com, ali na katerega drugega?
Lp,D
9.01.2008 20:37
Pa je to zakonito? Se jih sme kar tako pošiljati?
9.01.2008 20:43
He, he, če bi bil dovolj hiter, bi si knjige sam lahko snel z njega sajta. To mi je všeč pri Ani – ni grebatorka in je po času dala še svoji knjigi v PDF obliki na voljo bralcev, se pravi zastonj…
9.01.2008 20:45
Ja potem pa prosim. Ti verjamem na besedo.
Hvala.
9.01.2008 21:33
Okey, zdaj bom pa tut jaz res prebrala Svete krave.
9.01.2008 21:47
Eh, dej nehej mojca, zaradi mojega priporočila? Mi bo še nerodno.
10.01.2008 16:36
mrkaić se mi je zagravžal kar na začetku, ko je tako pompozno propagiral enotno davčno stopnjo (EDS). in pa s svojo samovšečno prenapihnenostjo. blitz pravi, da je strokovnjak, saj verjamem, je pač piflal pri neokonskih ekonomistih, in če drugega ne, je dober piflar.
zakaj sem popenil pri njegovi argumentaciji za EDS? najbolje ponazorim (naj mi bo oproščeno ,če je malce dolgovezno) s svoječasnim prispevkom v delu (z avtorskimi pravicami ne bo težav
)
Rubrika PP29
»Kaj je narobe s sedanjim davčnim sistemom?«
Nekoč še doktor, danes že profesor Mrkaić je že vedno bil znan po svoji skromnosti, socialnem čutu in po prefinjenem smislu za humor.Zato se nekoliko čudim, da sta »mlada mencingerjanca«v naslednji SP tako smrtno resno odgovorila na njegov članek. Sam se rade volje prištejem med – po njegovem- »pomanjkljive izobražence« (če to pravi Mrkaić, je to zame gotovo čast), saj sem svojo diplomo nekoč pridelal na prav tisti univerzi, ki je pozneje postala leglo mencingerjanstva in kupa drugih sprevrženosti.Če bi to takrat vedel, bi najbrž bilo bolje, da bi postal varilec(o tem še malo kasneje).Komentiral bi le nekaj Profesorjevih najglobljih misli:
Šovinisti da so , ki se zmrdujejo nad slovaškim primerom uspešnosti, saj imajo Slovaki z enotno davčno stopnjo višjo gospodarsko rast kot Slovenci. No, Kitajci na primer, jedo pasje meso in imajo še višjo gospodarsko rast kot Slovaki. Torej, Profesor?
Tisto o dveh mladih mencingerjancih je Profesorju bilo tako všeč, da je ta izraz v dveh odstavkih uporabil kar štirikrat.Morda zato, ker to tako lepo spolzi z jezika, ali pa bi raje govoril o dveh mrkaićancih, pa mu dveh do sedaj še ni uspelo najti. Pravi, recimo, da pozna psihologijo državnega uslužbenca, ki da si vedno poskuša prilastiti čimveč moči v družbi, bi pa prav tem birokratom pustil razdeljevati socialne subvencije namesto socialnih davčnih olajšav- koga bodo torej subvencionirali, če ne izključno svojih političnih podpornikov?
Da je najprimerneje bolj obdavčiti kruh kot luksuzne predmete, je menda matematično natančno dokazal genialni angleški matematik Ramsey. Vau, kako uničujoč argument.Edino, kar temu lahko postavim nasproti, je moj soimenjak, sveti Tomaž Akvinski, ki je svoj čas prav tako natančno izračunal število angelov, ki lahko stojijo na konici igle. Najočitnejši primer sedanje socialne nepravičnosti pa da je menda Zoran Janković, ki kupuje kruh po socialni ceni, ki jo najbrž subvencionirajo mladi računalniški inženirji. Predlagam rešitev- Jankovićevo sliko na tiralice v vseh trgovinah (za primer, da ga kdo še ne pozna) in ko pride po kruh, naj plača dvakratno ceno!
Da ne pozabimo Mrkaićevega upokojenega varilca s hišo in mladega računalničarja v najetem stanovanju.Da je mladi varilec v računalničarjevi starosti najbrž stanoval v samskem domu v sobi s še tremi varilci, mladi inženir pa bo v pokoju ( če bo količkaj uspešen pa že precej prej) najbrž posedoval vilo,nekaj stanovanj , mercedes in jahto, je seveda druga stran medalje. Profesorjeva zamisel krasnega novega sveta je najbrž znebiti se vseh varilcev in podobne golazni ,vsi zaposleni naj bodo računalniški inženirji, ki bodo krasno živeli od prodaje računalniških programov drug drugemu. Komaj čakam….
Da so višji davki na visoke dohodke le zavist do bolj uspešnih in da zavirajo njihovo ustvarjalnost in delovnost – bah, kje pa. Zdrava pamet nam pove,da bo ob višjih davkih mladi uspešneš za svojega novega maybacha , 30-metrsko jahto in vilo s 30 sobami moral delati več, dalj časa in bolj uspešno in bo zato seveda družbeno tudi bolj koristen.
Profesor svoj članek zaključuje s podnaslovom »Kako resno smo zavrgli komunizem?« Največja zapreka enotni obdavčitvi so očitno ostanki komunizma in prikriti komunisti med nami.To bo gotovo držalo- celo v ZDA so v 80- letih predsedniku svetovali naj uvede EDS, pa jim je znani komunist Ronald Reagan prekrižal načrte.Kot kaže, tudi sedanja slovenska vlada na komunistične sprevrženosti ni povsem imuna, saj se je tudi ona v svojem predlogu tej zamisli odpovedala. O tempora, o mores!
10.01.2008 21:05
commonsense, sklepam, da si tole objavil pred izdajo Mrkaićeve knjige. Najbrž si tole napisal kot odgovor na kakšno kolumno.
Če bi prebral knjigo (drznem si sklepati,da je nisi), bi namreč vedel, da Mrkaić ni govoril o enotnem obdavčenju plač, kjer bi bile vse plače obdavčene z enakim odstotkom, temveč o resda enotni davčni stopnji, ki pa bi zaradi mejne splošne olajšave v v resnici funkcionirala kot progresivna. Če denimo do 500EUR bruto plače ne bi plačali dohodnine, bi to pomenilo, da bi tisti s 500EUR plače plačal nič, tisti s 1000 bi plačal davek le za 500 EUR, tisti s 1500EUR pa bb plačal davek na 1000EUR. Torej proporcionalno. Kljub vsemu pa bi enotna stopnja močno olajšala poslovanje.
Ampak do te razlage Mrkaić sploh ni prišel, ker je pri nas pač v navadi, da je treba tistega z drugačnim mnenjem raztrgati in ponižati, kar si z zgornjim pisanjem storil tudi ti. In to samo na podlagi tistega, kar si prebral v časopisih, očitno se pa glede na tvoje trditve nisi potrudil izvedeti več o ozadju njegovega mnenja.
Seveda je problematičen tudi Mrkaićev način komunikacije in zmerjanja in v tem ga sploh ne zagovarjam. Ampak tvoj odziv je v najboljšem primeru na njegovi ravni, s tem, da Mrkaić piše o zadevah, s katerimi se ukvarja, ti pa mu odgovarjaš na njegovo temo, pa se sploh nisi res pozanimal, za kaj gre.
10.01.2008 22:09
@Blitz, zelo dobro si napisal. Se strinjam s teboj. Nimam nobene kritike, pa čeprav jo na splošno meni ni treba iskati, kar hitro pride.
Svojo refleksijo o prebrani knjigi, ki je bila najboljša in najbolj berljiva v letu 2007 sem napisal na blogu
:http://pavel.blog.siol.net/2007/06/15/to-so-bile-svete-krave/
@dejan, ali lahko prosim še meni na mail pošlješ knjigi Ane Jud?
10.01.2008 23:32
pavel, hvala. Sem prebral tudi tvoj blog in se seveda strinjam. Vendar pa moram reči, da jaz nisem tako zelo navdušen nad Mrkaićem. Absolutno premore superioren um velik potencial, o tem sploh ni dvoma, vendar pa mislim, da njegov način komunikacije in pisanja o drugih ni ravno najustreznejši. Ko si v svojem blogu naštel, koga spoštuje, so to sami njegovi somišljeniki. Pa pozabil si na Marka Kranjca, ki ga tudi kar ceni.
11.01.2008 14:31
Blitz, res je problem, ko nekdo nekoga poskuša diskvalificirati, ne da bi sam vedel ( ali bi ga sploh zanimalo zvedeti) za kaj sploh gre. Tukaj sem se na to že kar navadil. Nihil novum sub sole.Naj ti pač razložim, pa če se bo to komu zdelo pokroviteljsko, ali ne.
Mrkaić namreč ni šele s to knjigo v roki z neba padel, pa tudi s financami pod pazduho ne.
Že leta 2005, ko je nastopil kot znanilec janševih reform, se je cele mesece pojavljal skoraj vsak dan, na televiziji, na okroglih mizah, v skoraj vsakem časopisu, prilogi, ali reviji in na celih straneh na dolgo in široko (in zelo po svoje) razlagal svoje reformne misli, predvsem o EDS. Vsakdo, ki ga je tema zanimala, se je takrat lahko z njegovimi mislimi nadvse podrobno seznanil .
Njegove knjige res nimam posebnega namena brati- če trdi isto kot pred tremi leti, bi bilo branje tega odveč, če pa zdaj trdi drugače, pa mi ni verodostojen.tudi mein kampfa ali leninovih zbranih del nisem podrobno prebiral, pa imam o avtorjih precej kvalificirano mnenje. Prav tako ne pričakujem, da če bo jelinčič zdaj napisal še knjigo o svojih pogledih na svet, da jo boš moral nujno prebrati, da boš lahko imel svoje mnenje o njem kot politiku.
Kot je bralcu najbrž bilo precej jasno, navedeni članek ni bil odgovor na »kakšno« kolumno kar tako iz časopisja, ampak na konkretno, obširno in lastnoročno mrkaićevo objavo v sobotni prilogi (leta 2005), kjer je sam dobesedno izrazil vse trditve, iz katerih sem se v svojem prispevku ponorčeval. Zdajle se spominjam ene nekoliko misteriozne omembe nekoga, ki menda ne zna ločiti med hecom in resno debato, pa zdaj še manj vem, kaj bi z njo. Tudi mislim, da ironija najbrž ni veda o peglanju, kaj pa vem
.
O EDS pa tole- prismuknjena teoretična ideja (precej primerljiva z mojim »izumom« pridobivanja vodika s pomočjo rib
), s katero sta se pod pritiskom svojih ekonomskih jastrebov poigravala tudi reagan in kasneje merklova, pa sta kmalu uvidela njeno nesmiselnost, in se od nje distancirala. Nekaj malega smisla je morda imela le na začetku v ex-komunističnih državah, kjer so se zaradi popolnega pomanjkanja kakršnihkoli izkušenj z davki in njihovim pobiranjem k njej zatekli, da so jih vsaj nekaj lahko začeli pobirati. Seveda za ceno brutalnega razslojevanja prebivalstva, za katerega se je menda celo jeffrey sachs leta 2000 tem državam zaradi svoje vloge javno opravičil (vir: delova gospodarska novinarka katarina fidermuc v delu , 23. aprila 2005).Sloveniji, sicer tudi ravnokar iz krutega boljševizma prilezli, vendar z mnogimi ekonomisti s tujimi izkušnjami, ne le iz mrkaićevih šol, tega vsekakor ni bilo treba.
Zgodba se je po mrkaićevem odhodu z damijanom in pridruženimi »tajkuni« jankovićem, boscarolom, akrapovićem (poslovno zase sicer res uspešnimi, politično-z izjemo jankovića- pa izraziti preprosteži) in še s kom nadaljevala in še stopnjevala – do absurda . ima me, da bi objavil še en takratni prispevek na to nadaljevanje ,pa kaže, da tukaj mnenja, drugačna od tvojega niso dobrodošla.
Sem pa- spet enkrat- o svojih intelektualnih in značajskih pomanjkljivostih izvedel vsaj toliko, kot o mrkaićevi genialnosti. Tudi to je nekaj
.
11.01.2008 17:34
ah, blitz, da ne boš rekel, da ne upoštevam tvojih argumentov: tvoje ilustracije mrkaićevskih davkov ne razumem : da je ta dohodnina proporcionalna? čemu? dohodku?
po strojniški matematiki vsekakor ne.
11.01.2008 17:37
še najmanj pa pri dohodkih nad 1500 eur, seveda.
11.01.2008 17:43
ah ja, proporcionalna že, ampak progresivna pa vsekakor ne. vsa debata pa je seveda o “proporcionalnosti” vs. progresivnosti.najbrž si se malo zatipkal, to pa se zgodi tudi najboljšim
.
11.01.2008 18:04
Commonsense, najprej k tvojemu prvemu komantarju. Če si tisto pismo bralcev pisal kot odgovor na Mrkaićeve kolumne in javne nastope, prav. Ampak potem je malo deplasirano pismo objavljati na tem mojem prispevku, ker jaz pač nisem pisal o Mrkaićevih javnih nastopih izpred let ampak o njegovi knjigi. In glede na vsebino knjige tvoj komentar pač ne paše zraven.
Če nekdo napiše blog o Titu, bom verjetno komentiral, če pa nekdo napiše blog o Titovi knjigi ali knjigi o Titu, ki je nisem bral, pa ne bom komentiral, ne? Če pa me bo že jezik srbel, pa bom komentiral, da me knjige o Titu ne zanimajo, ne bom pa pametoval o vsebini knjige, ki je sploh nisem prebral.
Sicer pa ti moram žal reči, da je tvoja kredibilnost s tem komentarjem precej omajana – dati v isti koš slovenske tajkune, Jankoviča, Akrapoviča in Boscarola je vredno samo kakšnega zaslepljenega sindikalista. Poimenovati Boscarola in Akrapoviča tajkun ali “tajkun” je smešno. Slučajno imam med sodelavci kar nekaj letalcev in VSI poznajo Boscarola, pravzaprav letala Pipistrel. Menda ne boš rekel, da ima Peterle zveze pri Nasi, da je Boscarol dobil nagrado. Ali pa da je Kučan Akrapoviču zrihtal stranke v Formuli 1. Najbrž pa preprostost meriš s tem, koliko je kdo konreten. Jaz imam pač raje robate neposredneže, kot pa fine profesorske srajce, ki že vse življenje znajo samo kritizirati tuje ideje, svojih pa si ne upajo imeti.
bom poskusil še enkrat glede davčne stopnje:
1. ne proporcionalna, temveč progresivna (proporcionalna je EDS tako ali tako sama po sebi) – to bi pa kot mencigarijanec že moral vedeti
2. primer:
Uvedeš enotno davčno stopnjo, denimo 50% (da bo lažje za računat).
Hkrati določiš mejo, do katere se dohodnine ne plačuje, denimo 500EUR. Nekdo, ki zasluži bruto 500EUR, ne bo plačal davka in mu ostane 500EUR. Tisti, ki zasluži 1000EUR bruto, bo plačal 50% davka na 500EUR – 250EUR. Zaslužil bo torej 750EUR neto. Tisti, ki zasluži pa 2000EUR, bo plačal davek na 1500EUR – 750EUR in bo torej dobil izplačanih 1250EUR.
Kot vidiš, se lahko s pametno izbiro spodnje olajšave doseže skoraj identičnno plačilo davkov, kot ga imamo danes s proporcionalnim, pardon progresivnim sistemom, s tem, da je izračunavanje za razliko od današnjega sila preprosto.
Danes moraš za vsako izplačilo točno poznati prejšnja izplačila, medtem ko bi v primeru enotne davčne stopnje za izračunavanje davčne obveznosti pri dohodku vsako božičnico, nagrado ali kaj drugega preprosto obdavčil po enaki stopnji. Zato bi lahko tako država kot podjetja imela manj zaposlenih, programi za izračun bi bili enostavnejši in cenejši, predvsam pa bi bilo zelo poenostavljeno planiranje.
Ampak pri nas se ljudje neradi spuščajo v podrobnosti, ker se v njih običajno skriva hudič. Če pa ne hudič, pa vsaj kak lastnim argumentom neprijeten podatek. Bolje je vsekati po sovragu in mu zapreti gobec, da ne bo zastrupljal delovnega ljudstva s heretičnimi mislimi.
11.01.2008 20:01
hehe, blitz, po eni strani sem malce razočaran, da o sebi tokrat nisem izvedel nič posebno novega, po drugi strani pa vesel, da si mi dal priložnost komentirati tvoje konkretne misli. pa po vrsti:
mrkaićeva knjiga je knjiga o mrkaiću, in ta je isti kot pred le tremi leti, le morda še bolj ekstremen in žaljiv kot prej (sodeč po od tebe priporočenih informacijah). za temeljito in vsaj malo kredibilno konvertitstvo po vzorcu janše, bi bilo potrebno precej več časa.če si pravo “dogajanje” zamudil,ali te ni zanimalo, nisem kriv jaz.mrkaićeva knjiga je zanimiva le zaradi njegovega javnega nastopanja pred tremi leti.otherwise zanj danes nihče sploh ne bi vedel.obskurnih teoretikov je kot listja in trave.univerze in mednarodne organizacije pa jih tu in tam rade zaposljujejo, že zato, da dokazujejo svojo politično odprtost in korektnost.
o titu in njegovih komunistih bi ti pisal tudi, če nekdo objavi nekaj o mačkah, in tudi si. četudi takrat slučajno tita enkrat po imenu nisi omenil, komunistično zalego pa zelo vztrajno.
tajkune sem seveda namenoma dal v narekovaje, tebi tako dragi robateži pa v visoki mrkaićevski makroekonomski matematiki nimajo kaj iskati. potem bi najbrž v podobni vlogi lahko nastopal tudi jaz.letalec pa sem tudi sam, in se mi boscarolovi letalniki včasih zdijo malce preimenitno lahki, posebno, če se v zraku zlomijo in strmoglavijo.ampak tveganja smo navajeni, in sem tudi sam že razmišljal o nakupu kakšnega. sem pa sam že povedal, da boscove in akrapove poslovne in tehnične dosežke zelo spoštujem.njihovo makroekonomsko presojo pa precej manj.
ah, tu pa si krepko v meglo brcnil.če bi EDS bila 50 %, bi celo jaz rekel, da je to hudo pretirano. mrko pa je seveda govoril o 20 %. to bi sicer meni osebno (in najbrž tebi)kar ustrezalo, saj nisva ravno reveža, ampak kaj bi to pomenilo za državno blagajno po ustavi menda socialne države , pa je mrko takrat odpravil nekako v smislu, to pa ni več moj problem. ko je bajuk ugotovil, da bi to takoj postal njegov problem, je seveda zategnil uzde, in mrkota je bilo hitro konec.
damijan et al so nato izumili povišanje ddv-ja, predvsem tistega nižjega za osnovne človeške potrebe. tu pa so popenili še mnogi drugi, in je tudi damijana bilo kmalu konec.ne govori, da damijan sem ne spada, saj je bil le “po mrkaiću : damijan”.
tvoj , sicer hvalevredni matematični podvig me je zelo impresioniral,še posebno, ker sedaj poznaš razliko med proporcionalnim in progresivnim.ampak, to matematiko pa zmoremo tudi strojniki.in tvoj izračun velja. kako pa stvar izgleda pri novokomponiranih bogataših, nad 2000 evrov, do nekaj več tisoč, desettisoč, ali stotisoč evrov?
in končno, če je za vaju z mrkajićem merodajno le poenostavljanje , zakaj ne bi odpravili vse javne uprave in javnih storitev, pa naj se vsak znajde, kakor ve in zna. makroekonomsko bi to bilo idealno, nobenih upravnih stroškov, saj tako je v mrkaićevem idealnem svetu pred nekaj sto, ali tisoč leti tudi bilo.
ker mi nisi izrecno prepovedal, bom tebe in druge bralce zdolgočasil še z nekdanjim prispevkom o mrkaićevi dediščini according to damijan. po isti logiki, kot naj bi bili še danes obsojanja vredni potomci nekdanjih komunističnih funkcionarjev.what is good for the goose, should be good for the gander. (ameriška modrost).
če mrkaić v knigi ni radikalno obračunal s svojimi stališči ipred 3 let, je tudi ta objava- tako kot prejšnja- še kako aktualna.
11.01.2008 20:23
ah, oddahnite si- objava se mi je pri copypastanju sfižila. dodal bom le del komentarja, ki se nanaša na takrat toliko forsiran pozitivni učinek “reforme” na slovensko gospodarstvo.
“Z makroekonomskega stališča seveda drži, da bi gospodarstvu koristila predvsem odprava davka na plače, morda tudi nekaj nižje najvišje davčne stopnje. Vendar pri slednjem ukrepu spet ostaja le upanje, nikakor pa ne gotovost, da bodo bogati pri davkih prihranjeni denar vložili v slov ensko gospodarstvo. V resnici ga bodo vlagali kjerkoli na svetu, kjer je razmerje tveganja in donosa zanje najugodnejše, ali kjer so davki še nižji, ali pa se jim da izogniti. Reformatorji jim tega ne morejo preprečiti, razen seveda, če bi hoteli poseči po kakšnih Ceausescovskih metodah. “
11.01.2008 20:39
ah, commonsense, vidim, da spet bereš skozi očala svojih predsodkov.
Povej mi, kje sem komentiral kaj o Titu? Pri mačkah sem le primerjal zločine, nisem pa napisal niti besedice o Titu. Pa sploh ne gre za to.
Trdiš, da je kljiga zelo močno povezana z Mrkaićevim prejšnjim delovanjem, to seveda drži. Vseeno je pa tvoje pisno obračunavanje v pp29 mimo, ker ga vsaj glede obdavčenja plač napadaš glede nečesa, česar ni trdil. Ampak v medisjki gonji mu sploh niste dali priložnosti, da zadeve razloži, v knjigi pa jih je. Prav zato ponavljam, da tvoj odstavek o enakih davkih za vse preprosto ne zdrži.
Ko že tako samozavestno operiraš z izrazi kot so makroekonimoja in mikroekonomijo?
Tiste izračune za bogataše si pa kar sam napravi – če si vsaj povprečen matematik, boš vedel, da bi se obdavčenost za bogataše v limiti približevala vrednosti davka. Kar imamo tudi danes.
Kar se tiče proporcionalne in progresivne lestvice pa bo vsak bralec itak sam ugotovil, kateri od naju ju ne loči.
11.01.2008 21:02
Pa še tole. Če bi enotno stopnjo davka postavil nižje, denimo na 20%, bi seveda moral za ustrezen učinek dvigniti mejo neobdavčenja.
Bogataše bi pa lahko obdavčil drugače, denimo z davkom na premoženje, kar bi tako ali tako bilo veliko primerneje.
11.01.2008 21:11
Đizus. Kako ste se razpisali. Pa kdo neki bo to bral. Pejte raje na pivo…
12.01.2008 08:41
blitz: strojnik ima najbrž prav.
predvsem jaz sem se najbrž predolgo razpisal, glede na to, da je najhujša nevarnost že mimo. si mi pa prizadevno podajal municijo.
ne , da bi hotel imeti zadnjo besedo- to bom prepustil tebi. ker pa se precej strinjava v vsaj eni stvari, da sta knjiga in debata o njej tesno povezana z mrkaićem izpred 3 let (če bi napisal knjigo o vrtnih polžih, je gotovo nihče ne bi ne bral, ne o njej debatiral).rad tudi verjamem, da je knjigo napisal zato, da se – vsaj pri ljudeh s slabim spominom- lahko izvija iz zank, ki si jih je takrat sam postavil, češ.nisem dobil besede, me niso razumeli.bullshit, vsepovsod ga je bilo polno , in zelo decidirano se je izražal.vsi smo ga zelo dobro razumeli. tako kot danes malo ljudi le ugiba, kaj jim hoče povedati jelinčič.
tistemu iz pred 3 let pa sem takrat sledil nadvse pozorno in natančno. (vmes sem se spomnil, da si ti takrat najbrž že bil na dunaju, sicer ne tako daleč, ampak le nisi vsakodnevno bil izpostavljen tej vroči debati) verjemi mi, vse kar sem napisal v svojih ironičnih (ti boš rekel zajebantskih, tudi prav)kritikah, bilo je objavljenih kar nekaj, morda 4 ali 5) so “napadeni” gospodje res rekli.kjer sem si vzel malo pesniške svobode, sem se tudi temu primerno izražal.
zajebava me računalnik, zato bom tole poskušal poslati- bom se za zaključek še enkrat kratko ( scouts honor!)oglasil, če bo kišta še delala.
svoj odpor do mrkajića in njegovega delovanja
12.01.2008 11:02
strojnik, saj to stalno počnem
ravno včeraj sem dobil celo košaro različnih piv bavarskih majhnih pivovarnic, tudi Papstbier je med njimi – tale bo za jutri.
commonsense, ne vem, kdo komu municijo podaja. Jaz nisem v svojem prispevku niti omenil davčne stopnje, temveč si jo ti privlekel na plan. Razen tega gre pri tem za strokovno vprašanje, midva pa imava o njej lahko mnenje, sva pa kljub vsemu laika.
Pisal sem predvsem o tistih delih knjige, kjer je Mrkaićeva kritika povsem upravičena in nseporna. Predvsem o izkrivljenem sistemu, kjer reveži (in vsi ostali nepomembneži) vzdržujemo priviligirance in to na povprek, ne na podlagi kakršniihkoli izračunov:
- bogate “umetnike” ala magnifico, ki delajo samo za svoj žep, mi jim pa delovno dobo plačujemo
- brezzvezne filmarje
- arhitekte, ki kot svobodni arhitekti ne načrtujejo spomenikov, temveč delajo komercialne projekte
- zdravstvo, ki je katastrofalno neučinkovito in predvsem ni dostopno vsem enako (kljub nasprotni deklariranosti)
- visoko šolstvo, ki je bolj kot študentom namenjeno temu, da imajo zaposleni službe
12.01.2008 14:04
Za uvod, zgleda zanimivo
12.01.2008 14:06
blitz, strojnik: v pojasnilo moji dolgoveznosti :
Moj , najbrž opazen odpor do mrkaića temelji na tem:
1) značajske lastnosti , ki ste jih soglasno ugotavljali njegovi občudovalci) – aroganca, nadutost, zmerjavost, odsotnost EQ-ja in socialnega čuta…njegov IQ se mi zdi manj zanimiv, saj to ni dosežek, ampak danost. Psihologi trdijo, da je goebbels imel enega najvišjih IQ-jev svojega časa (v času, ko je živel tudi einstein!), pa ga prav nič ne občudujem.
2)mićeva stališča, ko v novi državi v 21 stoletju zagovarja uvedbo nekakšne »laissez faire« oblike kapitalizma iz 18 in 19 stoletja.ne glede na to, kako se sedaj morda izvija , to je bil bottom line njegovih takratnih izvajanj. Veliko teh je zapisanih, nekoliko težje bi bilo brskati po TV arhivih.morda pa bo kdo to le storil.verjemi, blitz, takšne »memoarje« se piše predvsem zato, ker jim nihče ne more v obraz ugovarjati.
»laissez faire« in kvalitetna socialna država enostavno ne gresta skupaj, pa če se kdo postavi na glavo. In tudi še nikjer in nikoli nista. Eno ali drugo. kdor je pripravljen to sprejeti, sprejme.
EDS – s tem se je mrkaić daleč najbolj profiliral (in kompromitiral)ima dve usodni hibi: na »spodnjem« koncu je načelni mrkaić s škripajočimi zobmi menda omenjal možnost kakšnih »korektivov«, ampak da ti izničujejo čudežni učinek reforme. Na »zgornjem« koncu pa tistih neobdavčenih 80 % dohodka najvišjih zaslužkarjev gre v njihove žepe ali na bahame- kako pa potem financirati kvalitetno socialno in pravno državo pa se zavija v nebuloze, češ, najprej izvedimo prvi del reforme, ostalo bomo urejali sproti. To je citat, mislim od damijana, mićevega alter ega- sam mićo je pravočasno izginil in se vprašanju izognil. Če bi se to dalo narediti, bi izumitelj takoj dobil nobelovo nagrado, recept pa bi nemudoma uvajali po vsem svetu . (blitz bo takoj rekel, saj mićev vzornik friedman jo je- ampak ne za svoje darvinistične splošne ekonomske nazore, ampak za konkretne ekonomske analitične metode.)
Lahko, da je mićo pronicljivo ožigosal svete krave, to zna tudi vsak od nas amaterskih kritikastrov, ampak zdravilo, ki ga predpisuje, je hujše od bolezni. Tudi marx je pronicljivo analiziral slabosti takratnega divjega kapitalizma, le zdravilo je predpisal napačno
3) in to, da se to ni dogajalo na kakšnih akademskih razpravah (kjer se seveda lahko debatira o vsem mogočem), ampak, da si je zavestno privoščil poskus to državo in ljudstvo imeti za poskusnega kunca za svoje eksotične teorije. (tu so seveda krivi tudi drugi, ki so mu to omogočili in ga vzpodbujali).
Vse to troje skupaj je zame preveč. Eno ali dvoje od tega bi morda še šlo.Vzemimo recimo slovensko pravljičarko- o njenih stališčih in manirah bi se dalo marsikaj reči, njene pravljice pa so najbrž sprejemljive celo za blitza, da bi jih dal brati svojim otrokom. In njene pravljice so za družbo precej manj nevarne kot mrkaićeve.zato gospa ni deležna moje posebne pozornosti, še manj pa ognja in žvepla. Jelinčič, na primer, pa mi spada bolj v prvo kategorijo.
Oops, spet sem bil malce dolg.(ampak že dolgo nisem več pri skavtih
) Razen na posebno željo končujem svoje komentarje na to temo.Z menoj je tako: negativci me motijo precej intenzivneje, kot me pozitivci navdušujejo. Morda zato, ker imam »pozitivnost« nekako za bolj samoumevno. Ali sem naiven, ali pa je to tista moja usodna značajska hiba 
12.01.2008 14:56
commonsense, vidim, da me slabo poznaš. Moji otroci ne poznajo pravljic slovenske pravljičarke, ker so brezzvezne, predvsem pa jih doživljam kot izredno negativne. Le hči je nekoč videla Sapramiško, ker se temu v Ljbljani pač ne moreš izogniti, če zaideš v lutkovno gledališče. Pač kult osebnosti lokalne matadorke.
Pa da ne boš mislil, da je razlog za moje odklanjanje njeno politično delovanje. Niti najmanj. Njenih pravljic nisem maral nikoli, ker v njih prevladujejo negativna čustva na prav poseben, slovenski način. Moji otroci so razen za gospo kadilko prikrajšani tudi za Grimmove pravljice, ki so najpogosteje le grozljivke za otroke.
Kakšne pravljice torej smejo slišati? Za branje vzpodbujam narodne pravljice, denimo amurske, korejske ali finske, za lahko noč pa pripovedujem pravljice slovitega pravljičarja blitza strelnikovega.
Glede Mrkaića pa le še toliko – točka 2 tvojega komentarja je bolj ali manj popolnoma v nasprotju s tem, o čemer Mrkaić piše v knjigi. Torej je bodisi popolnoma spremenil mnenje glede na kolumne, ki jih je pisal, kar je zelo malo verjetno, ali pa si ti slabo poučen o njegovem mnenju. Zame je s tem diskusija s tabo na to temo končana.
13.01.2008 14:03
hmmm, ste me tako zrajcali z omenjeno literaturo, da si jo moram pribavit……Mičo je zagotovo pameten mladi mož a škoda, ker svojega potenciala ne zna podajat brez svojih izpadov.Le kako mu to uspeva v Ameriki?
13.01.2008 16:13
majakrizaj, mislim, da je okolje tam drugačno. Predvsem manj občutljivo. Predvsem pa mislim, da je akademsko okolje v Ameriki precej drugačno. Pri njih ne moreš postati profeso brez konkretnih izkušenj iz gospodarstva. Pri nas pa velika večina profesorjev ni zaslužila še niti tolarja, ki ne bi prišel iz proračuna.
13.01.2008 17:57
blitz dobro si se odločil: muca copatarica je poosebljena ” die boese hexe”- skrajno negativna! bo držalo, je menda tudi kradla copate. kosovirji? vedno sumljivi, če niso nacionalisti, pa so gotovo komunisti.
13.01.2008 18:08
commonsense, Muca Copatarica je prav srčkana in je je bila moja hči seveda deležna. Moja pokojna soseda Ela Peroci je napisala še več tako prijetnih.
O Kosovarjih tudi raje ne pripovedujem, ker imajo preveč krvavo zgodovino.