Kavelj 22

… ni mogoče trditi, da smo neumni; lahko postanemo celo akademsko izobraženi…

Dve življenji Adolfa H.

Objavil blitz, dne 25.03.2008

Zadnje mesece imam res srečo z izbiro literature. Po Hosseinijevem Teku Za Zmajem, Pamukovem Istanbulu sem se lotil še romana Adolf H. Zwei Leben nemško-francoskega na irskem živečega pisatelja Erica Emmanuela Schmitta.

Roman vzporedno pripoveduje dve življenjski zgodbi Adolfa Hitlerja, eno resnično, ki se začne z: “Adolf Hitler: durchgefallen” in drugo, ki se začne z: ”Adolf H.: bestanden”.

8.oktobra 1908 je Adolf Hitler pogrnil na sprejemnem izpitu na likovni smeri dunajske akademije za umetnost. Zgodba, žal resnična, se ukvarja predvsem z razvojem Hitlerja od umetnosti zapisanega mladeniča do pošasti.

Druga zgodba opisuje življenjsko pot Adolfa H., ki je bil sprejet na akademijo. Dan pred sprejemnim izpitom je bil Hitler mladenič kot ničkoliko drugih, s svojimi strahovi, frustracijami, čustvi in kvalitetami, ki se ni v ničemer močno razlikoval od vrstnikov. Adolf H. se med študija sooči s svojimi frustracijami, jih poskuša premagati in se tako razvija v povsem drugo smer od Adolfa Hitlerja, ki se zapre vase in šele na fronti najde smisel življenja – enostavne odgovore na vprašanja, ki velikokrat niso tako zelo enostavna.

Schmitt je knjigo utemeljil na domnevi, da je Hitler v vsakem od nas. Na domnevi, da se Hitler ni rodil kot pošast, ampak kot navaden človek, ki ga je predvsem življenje in lastna nesposobnost soočiti se z lastnimi problemi oblikovala v to, kar je postal.

Avtorja namreč motijo pogosti poskusi Hitlerju pripisati neke slabe gene in na le-teh utemeljevati njegovo pošastno vlogo. Kroži namreč kar nekaj neresničnih domnev, na podlagi katerih bi radi Hitlerja pripisali k tistim drugim, ne k nam. Prva napačna domneva je njegovo domnevno judovsko poreklo (kao da so janičarji najhujši), druga napačna domneva je njegova homoseksualnost, za katero ni nobenega dokaza. Tretja takšna domneva je, da je bil Hitler že rojen kot antisemit, a tudi zanjo ni nobenega dokaza – nasprotno, v času pred 1.vojno se je Hitler s Judi celo pogosto družil, med vojno je celo imel poveljnika Juda, ki ga je izredno cenil. Šele po porazu Nemčije se je v njem nenadoma razvil močan antisemitizem.

Prava zgodba Adolfa Hitlerja je vsaj kar se tiče zgodovinskih dejstev, napisana zelo verodostojno in se ujema z vsemi verodostojnimi viri, kar sem jih doslej prebral ali videl. Tisti zasebni del zgodbe je gotovo deloma izmišljen, vendar temelji na resničnih osebah, kot denimo dr. Forster (Hitlerjev psihiater po koncu 1.vojne) in Hugo Gutmann (Hitlerjev judovski poveljnik, ki ga je vojak Hitler izredno občudoval). Miselni razvoj od mladeniča do psihopata in pošasti je napisan izredno rahločutno in drznem si verjeti, da se je izredno dobro približal resničnosti. Zmotila me je le ena malenkost – proti koncu vojne večkrat omeni Hitlerjevi tajnici Christo (Schröder) in Johanno (Wolf), niti z besedico pa ne omeni Traudl Junge, najbolj znane med njegovimi tajnicami. Skoraj prepričan sem, da ima avtor zato dober razlog, a si ne znam predtavljati, kakšnega.

Zgodba Adolfa H. je seveda bolj zanimiva, ker je pri njej imel avtor povsem proste roke. Tudi njegov razvoj od istega mladeniča do slikarja, ljubimca, profesorja in svetovljana zveni zelo verjetno, pri čemer se seveda spremeni tudi tok svetovne zgodovine. Seveda ne brez vojn, niti ne brez antisemitizma, zato pa brez holokausta in seveda brez nastanka Izraela.

Odlična knjiga, za katero dvomim, da bo kdaj prevedena v slovenščino, pravkar jo prevajajo v angleščino, na voljo pa je v nemščini, poljščini, francoščini in še nekaj jezikih.

  • Share/Bookmark

45 odgovorov v “Dve življenji Adolfa H.”

  1. sakir sakir pravi:

    zanimiva knjiga, verjtn predusem drug del.
    sevede se noben ne rodi kt pošast, ampak to postane postopoma in s cajtom.
    čakam angleški prevod.

  2. Martin pravi:

    S tem se strinjam. Kdor išče sovrage svojega uspeha in prijatelje neuspeha, bo zabredel v gnoj in se v njem utopil. Pot sreče je čisto ena druga, pa je le malo takih, ki jo kažejo.

  3. Blitz pravi:

    sakir, tudi prvi, resnični del zgodbe je dober, ker tako preprosto razloži miselni razvoj pravega Dolferla

    Martin, še preveč je takih, ki jo kažejo. Ampak katera je prava zame?

    Pravzaprav je najbolj fascinantno pri tej knjigi, da bralec nemalokrat prepozna sam sebe. Tako v Hitlerjevi zgodbi, kot v zgodbi Adolfa H.

  4. Martin pravi:

    Ja, skoraj v vsaki zgodbi tega sveta se lahko (z)najdeš.

    –0–0–0–

    Pogrebna povorka gre proti pokopališču,

    v povorki pa so same babice 80-90 let.

    Komaj gredo, stare kosti škripajo, jamrajo, umrla jim je Francka.

    Na pol poti z voza pade venec.

    Poldka ga gre pobrat, prime ga in ga komaj dvigne,

    Mici pa ji zakliče: “Kaj je Poldka, si ujela šopek?”

    –0–0–0–

    Kakor si boš postlal…

  5. Blitz pravi:

    Martin, tale je pa dobra. Čeprav ne vem, kaj ima z Dolferlom za opraviti.

    Jaz se ne najdem v vsaki zgodbi tega sveta, v mnogih pa res. A v tej knjigi še posebej pogosto. Najbrž ravno zato, ker je veliko psiholoških tem

  6. commonsense pravi:

    blitz, martin je zgrešil blog. ta bi pasal na moj zapis o penzionistih. :)

  7. Blitz pravi:

    Ampak je dober, ali ne?

  8. milan pravi:

    DOBER DOBER JA, MISLIM VIC..NEKJE SEM PREBRAL, DA OD PETIH LJUDI V KRITIČNIH SITUACIJAH ŠTIRJE ZAPADEJO V SKUŠNJAVO.

  9. vlatka vlatka pravi:

    Prebrala sem knjigo te gospodične: Traudl Junge. In verjamem, da je bil Hitler res prisrčen do svojih sodelavcev.

    Če izhajam iz tega, da je hotel študirati umetnost in je padel, verjamem, da je postal maščevalen. In se je hotel dokazati. Na povsem drugem podroćju in čisto v kontra smeri. In če bi poznali njegovo osebnost, bi mu sigurno dovolili študirati. In ne bi počel, kar je počel.

    In vse kar je počel, je počel iz maščevanja.

    Poraz na sprejemnih izpitih je bil zanj samomor. In množični umor za druge.

    Je pa bil človek od katerega se človek marsikaj lahko nauči: PREDVSEM TEGA, DA NI POTREBNO BITI MAŠČEVALEN!!! IN NAJ DRUGI NE NASTRADAJO, ČE NAM SAMIM NE USPE.

  10. Blitz pravi:

    Vlatka, zgodba seveda ni tako enostavna. Saj je še kdo drug padel na izpitih, pa ni postal zato pošast. Gre za zaporedje dogodkov, ki so tako vplivali nanj.

    Zanimivo je, da med ljudmi prevladuje mnenje, da je bil povprečen slikar, tudi stroka to pravi, predvsem je bil menda preveč tehničen in je v slike vlagal premalo duše. A možno je, da bi se med študijem razvil kot še toliko drugih.

    Morda pa sploh ni bil tako netalentiran, lahko ga je kak profesor zaznal kot grožnjo lastni udobni službi. Tudi to se dogaja, zlasti pri nas, kot denimo mladi Robert Lešnik, ki več let ni mogel narediti sprejemnih na indutrijskem oblikovanju v Ljubljani, potem pa je šel čez mejo in je danes ena od zvezd avtomobilskega oblikovanja.

  11. Martin pravi:

    Naj pojasnim? Eni zafurajo življenje, ker podležejo svoji podlosti, enim se odvije v prazno. Da je v vsakem nekaj podlosti, je žal zanesljiva resnica. Z nekim vzorcem vzgoje to preprečujemo.

    Temu bodo najlaže pritrdili vsi, ki prisegajo na smrtni greh, na prejšnja življenja ipd. Jaz svojo podlost instrumentaliziram sproti. Tako slaba pa tudi ni, niti tako mogočna ne. Hvala vsem, ki so v mojem življenju vplivali na vse to kanaliziranje. Navsezadnje potrebujem le 5 minut, da sklenem iskreno prijateljstvo, no, pa tudi le sekundo, da si naredim poškodovanega sovražnika. Slednjega se izogibam kolikor je le mogoče. Saj ne vedo, kaj delajo. V glavnem. Toliko o “bad inside me”.

  12. blitz blitz pravi:

    martin, na srečo je zanesljiva resnica tudi, da je v vsakem nekaj dobrega. In z nekim vzorcem vzgoje to poskušamo razvijati.

    Mislim, da tudi jaz svojo podlost sproti živim in se tudi trudim, da jo porabim na čim manj škodljiv način. Reciomo zmerjanje na blogu :wink:

    Tudi če ne vedo, kaj delajo, ni treba, da to delajo meni.

  13. Dajana Dajana pravi:

    Al pa meni. :evil:

  14. blitz blitz pravi:

    A si še živa? Zakaj pa se ti ne umakneš? Pa saj je samo blog, zaboga. Ne blog, mesarsko klanje.

    Tam na Vlatkinem blogu ste sijajno demonstrirale, kakšno je vzdušje v ženskih kolektivih. Ali ni bolje nam dedcem, ki raje o manj težkih temah razpravljamo.

  15. Dajana Dajana pravi:

    Ja. A nisi videl, da sem dobila medaljo pri vlatki?

  16. Blitz pravi:

    Samo od tebe pa je odvisno, če jo boš sprejela. A ne vidiš, da padaš na poceni provokacijo. Tipičen Jerry Springer – mesarsko klanje pod krinko modrih misli.

  17. Stric Bedanc Stric Bedanc pravi:

    Je pa seveda vprašanje, če ne bi bilo Hitlerja, bi se našel kdo drug, ki bi v dani zgodovinski situaciji izkosristl nemški vreli kotel in počel še kaj hujšega. S o teorijo se ukvarja Stephen fry v knjigi Making History.

  18. Dajana Dajana pravi:

    Vse je zmenjeno. Enostavno sem ji rekla, da se ne mislim pogovarjati na tak način, pa je takoj pritekla k meni, razložila sem ji zakaj in sem že dobila nov post v zahvalo. :roll: Blitz: vlatka je lisica, razen tega pa ni neumna, predvsem pa ni zlobna. To mi je pomembno. In ne zameri. Jaz sem jo res podcenjevala na začetku, pa ni neumna, sploh ne. In zakaj bi se ljudje kregali med sabo, če se lahko vse zmenimo?? So pa določene stvari, o katerih se ne pogovarjam na blogu in če ni moj nivo – enostavno povem. Ni moj nivo. Stop it. Change the subject.

    Še nekaj: v svoji blogerski karieri imam veliko skladovnico povezav in kreganj z raznoraznimi ljudmi in z nekaterimi sem “skregana” že od septembra lani. Vsi smo že zdavnaj pozabili, zakaj, ampak… (obračam oči). In potem vidim ljudi, kako komentirajo pri nekomu (gre za dva tri blogerje) in potem pridem jaz, mene ignorirajo… aaaaaaa Ampak saj veš, jaz tudi ne bom rekla: Hej, a se lahko po enem letu nehaš držati??? No, saj dvakrat sem naredila tako. Pa z Natašo sem se recimo večkrat usekala in prav grdo, a njej sem se vedno opravičila. Ker bistvo druženja in te naše odvisnosti na blogih je, da se med sabo pogovarjamo… no, zdaj sem se spomnila, da sva midva tudi bila skregana. Predstavljal si, da bi bila do zdaj skregana…

  19. Dajana Dajana pravi:

    Glede Hitlerja… Obstaja knjiga, ki sem jo videla na Dunaju, ne vem, če je prevedena v slovenščino: Die Maenner hinten Hitler. Hitlerja so naredili psihiatri (dr.Mengelle in podobni) in Illuminati. Brain washing, anti-socialna osebnost… Si gledal ti, blitz, dokumentarce o Hitlerju, na tistih shodih, ko padajo ljudje v trans? No, ja, saj podobno je bilo v socializmu pri Štafeti mladosti…

  20. ana od srca pravi:

    Ja, bloganje je zame ena dobra reč – vendar zelo neokusna, če začnemo obdelovat posameznike … razen morda če je poudarek na pozitivnem … Nikoli ne bi hotela biti obravnavanka niti pri Oprah, kje šele kje drugje … niti v publiki ne … Saj to je skoraj kot prvi kristjani pred levi v areni …

    Hitler pa … knjige ne poznam … a ob tem, ko imam četico doma, tisočkrat pomislim, kako bodo odrasli moji ptički … Kako upam, da ne bodo delali velikih neumnosti, lumparij … Kolikokrat pomislim na mame raznih lopovov …
    Vse dobro! :-)

  21. Blitz pravi:

    Stric Bedanc, to so seveda špekulacije, tudi v tej knjigi pride do vojne in sicer Nemčija zasede ozemlja, ki jih je izgubila po prvi vojni, pa niso je sprožili nacisti ampak običajni nacionalisti. Meni se zdi ta zgodba precej verjetna.

    Nisem siguren, da bi se zadeve razpletle enako, če ne bi bilo Hitlerja. Neko karizmo je gotovo imel. Težko si predstavljam, da bi kateri od njegovih sodelavcev lahko enako začaral mase. Zafiksani Goering? Šepavi Goebbels? Dvomim, zla, kakršnega je povzročil Hitler, ne more kar vsakdo povzročiti. Bolj verjetno je, da bi oblast prevzeli komunisti ali pa bolj zmerni nacionalisti. Običajen nacionalizem ni dovolj za holokavst.

  22. Blitz pravi:

    Dajana, tudi sam se ponosno štejem med spravljene skregance :wink:

    Ampak Hitlerja pa Mengele gotovo ni naredil, Iluminati že mogoče, Mengele pa ne. Saj je bil vendar še otrok (rojen 1911), ko se je Hitler oblikoval v nacista in antisemita v začetku dvajsetih. KO je Hitler prišel na oblast, je bil Mengele še mlečnozob mladenič. Kolikor mi je znano, ni nihče direktno vplival na Hitlerja, ampak se je bolj ali manj sam razvil. Pa sem zelo veliko bral.

    Očitno je že imel neko karizmo, če so tako v trans padali. Zanimivo pa je, da takšni ljudje (podobno kot tudi Milošević) karizmo usmerjajo le na določene ciljne skupine, ostalim so pa skrajno zoprni.

    Malo pa pretiravaš – res je štafeta bila predvsem gojenje kulta osebnosti, a v trans pa ravno nismo padali.

    Ana, jaz verjamem, da se da vsakega otroka vzgojiti v zrelo, spodobno, razmišljajoče in pošteno bitje. Nisem pa siguren, da mi bo uspelo.

  23. ana od srca pravi:

    Blitz!
    Jaz imam pa večkrat občutek, da otroci grejo tako zelo po svoje … da se včasih vprašam, kaj se splača narediti … in včasih imam občutek, da sem naredila prav vse narobe …

  24. pavel pravi:

    Tudi sam sem pristaš tega, da je potrebno VSAKEGA človeka gledati celovito, ne pa zgolj v določenih situacijah, ko je bil pošast. Tako pa se danes dogaja, da večina Židov in komunistov Hitlerja označuje kot Hudiča oz. Pošast in Nečloveka. Medtem, ko so v primeru svojih zločincev popolnoma nekritični oz. jih isto občudujejo, kot so nacisti občudovali svojega zločinskega voditelja.

    Torej, tudi Hitler je bil človek. Le da proti koncu življenja vedno bolj izrazita sociopatska osebnost. Seveda je bil množičen zločinec.
    Tako je bil tudi Tito človek in isto izrazita psihopatska osebnost in nožičen zločinec.

  25. Blitz pravi:

    Ana, saj to sem hotel reci – vsakega otroka se da vzgojiti, seveda pa vsak stars tega ne zmore in ne zna. Drugace pa je cisto prav, da gredo otroci po svoje, ne po nase. Saj jim poskusamo dati najboljse, kar imamo, a bodo sami prefiltrirali.

    Meni se zdi vse v redu, dokler bodo spostovali neka osnovna moralna nacela in da bodo le srecni. Drugo je manj pomembno.

    Pavel, zagotovo je vsak diktator in zlocinec do neke mere psiho- in sociopat. So pa razlike, Tito le ne sodi prav v isto kategorijo kot Hitler, Stalin, Pol Pot in Mao – oni so prva liga. Tito pa prej sodi v drugo ligo skupaj z Mussolinijem, Francom in Pinochetom.

    Sicer pa knjiga govori tudi o tem, kar ti pises. O razliki med egoisticnimi in altruisticnimi zlobnezi. Prvi so manj hudi, to so navadni kriminalci, ki delajo zase, za druge pa jih ne briga in jim skodijo le toliko, kolikor sebi koristijo. Veliko hujsi so altruisticni zlobnezi, med katere sodijo seveda vsi iz obeh zgornjih lig, to so tisti, ki se kao zrtvujejo za visje cilje, za druge, za narod – ti so pa v imenu visjih ciljev sposobni strahotnih zlocinov.

  26. Dajana Dajana pravi:

    blitz: To sem pisala o Hitlerju. http://www.dajana.si/ljudje-za-hitlerjem/

    Glede primerjave med Hitlerjem:
    http://www.youtube.com/watch?v=_Q-6H4xOUrs&feature=related

    in Titom:
    http://hk.youtube.com/watch?v=hGTMl5losXY&feature=related

    Prvo je EVIL, drugo je LJUBEZEN DO DOMOVINE.

  27. commonsense pravi:

    blitz:”Kolikor mi je znano, ni nihče direktno vplival na Hitlerja, ampak se je bolj ali manj sam razvil”

    ne vem, če je hitler bil dovolj filozofa, da bi sam tako podrobno razvijal svoje rasne teorije. “arijskega nadčloveka ” mu je menda od nietzscheja v politično obliko “prevedel” alfred rosenberg. precej je menda na začetku nanj vplival tudi- njemu sicer podrejeni- ernst roehm (SA), dokler šefu ni poskušal čez glavo zrasti.ne bi se tudi čudil, če bi mu pri govorih svetoval goebbels, pri oblikovanju vojaških zamisli goering, pri uvajanju novega reda pa himmler.so bili kar tesno stkan team, bi rekel.

    vprašam pa se, kako bi se, recimo, naprej dogajala zgodovina, če bi hitler pil alkohol,in bi v hofbrauhausu vsi skupaj le pri veseljačenju in “hršenju” (kot pravimo štajerci)ostali.ali pa, če bi bil babjek, in mu za politiko ne bi toliko časa in energije ostajalo. :)

  28. commonsense pravi:

    ja, ja, blitz, saj vem, da boš takoj rekel, da tito pa je cugal, kadil in bil babjek, itd itd. ampak tega veselja pa ti ne pustim. :mrgreen:

  29. blitz blitz pravi:

    Dajana, dober članek, le nekaj napak sem našel: res so mu svetovali, naj gre na arhitekturo, ne drži pa, da ni hotel študirati arhitekture, ampak ni imel zadostne predhodne izobrazbe.

    Nič nisi napisala o razlogih za selitev v München – tako se je žele izogniti vojni obveznosti v Avstriji. Kljub vsemu so ga našli, a so ga na zdravniškem pregledu oprostili. Potem je nekaj časa prodajal slike v Münchnu, nakar se je lepega dne prostovoljno javil v nemško vojsko.

    Napako imaš tudi pri državnem udaru – 16 nacistov je umrlo, ne le bilo ranjenih, življenje pa so izgubili tudi štirje policaji.

    Res je, da sta bili armada in Cerkev do neke mere nedotakljivi, vojsko je pridobil z odstranitvijo vodstva SA, kasneje pa je z umazanimi spletkami odstranil njeno vodstvo, ki je nasprotovalo vojnim načrtom – generale oz. feldmaršale Becka, Blomberga in von Fritscha. Cerkev, ki je v resnici bila edina sila, ki mu je odkrito nasprotovala, pa je izoliral s podpisom konkordata, s katerim se je RKC zavezala, da noben njen duhovnik ne bo izražal političnih stališč.

    Drugače pa res dobro napisano.

  30. blitz blitz pravi:

    Dajana, ob prvem mi gre na bruhanje, ob drugem pa se mi spi. Moram reči, da Tito ni bil nek hud govornik. Sicer pa – zlo in ljubezen do domovine nista nasprotna pojma. Ljubezen do nikogar ni opravičilo za storjeno zlo.

    Ni ključ v intonaciji govornika, temveč v podrobnosti. “mi to nečemo dozvoliti”, “wir werden das nicht erlauben” :sad:

  31. blitz blitz pravi:

    commonsense, nisem mislil, da ni nihče vplival nanj, ampak, da ni neka oseba ali klika zavestno na njem delala. Seveda pa je imel soborce in somišljenike, ki so razpravljali, a za nikogar ne morem reči, da je bil v ozadju. Morda še najbolj Rosenberg, ki je že takrat teoretiziral. Himmler in Goebbels sta bila veliko mlajša in sta se tudi priključila nacistom šele sredi dvajsetih, ko je bil Hitler že kar lepo izoblikovan. Razen tega je bil Himmler navaden izvrševalec, ne ravno poln idej. Večji vpliv je verjetno imel Goering, a ni bil v nobenem pogledu Hitlerju dorasel. Morda bolj vpliven je bil Hess, Hitlerjev soborec iz prvih dni. Roehm tudi najbrž, a tudi on je bil bolj kot ne divjak, ki je ideologijo lahko le srkal, ne pa tudi dajal. Med bolj vplivnimi je bil pa gotovo še Gregor Strasser, pa general Ludendorff.

    Ampak na vsak način nihče od teh ni stal za Hilerjem kot kak veliki mag.

    Ali bi bilo kaj drugače, če bi užival drobne sladkosti življenja? MOrda imaš prav – če pogledamo prvo ligo klavcev, bi rekel, da so bili manj bonvivanti. Stalin je sicer kadil, z ženskami pa je že imel več težav. Za Maa ne vem, a si ga težko predstavljam kot seksualni objekt. O Pol Potu pa ne vem nič. Tisti v drugi ligi so že bolj uživali (Mussolini, Peron in Tito zagotovo) in morda tudi zato malo manj ljudi dali pobiti. Ampak Pinochet in Franco mi pa vseeno delujeta zategnjena.

  32. Dajana Dajana pravi:

    @Blitz: Ob drugem pa se mi spi??? ahahahaha :mrgreen: No ja, meni pa so skoraj solze stopile na oči.

    Uf, ja, ta Hitler je pa še velika neznanka, kaj? O tem bi se dalo še raziskovati… in marsikaj najti.

  33. commonsense pravi:

    ja, blitz, seveda tudi hess,strasser in ludendorff.ampak če ne bi imel tudi nekoliko kasnejših “strokovnih svetovalcev”,bi hitler morda ostal le rogovilež in pisec obskurne hujskaške knjige.IMHO.

    ah, ja, pozabil sem ti čestitati za končno iz presvitlih rok prejeti “Guetesiegel” :mrgreen:

  34. blitz blitz pravi:

    Dajana, meni solze v oči lahko le dobra glasba ali dober film privabita, ne pa kojekakvi nakladači.

    commonsense, obregnil si se ob moj stavek “Kolikor mi je znano, ni nihče direktno vplival na Hitlerja, ampak se je bolj ali manj sam razvil”, torej ni bilo govora o tem, s kom so kaj skupaj uresničevali, temveč, kako je postal takšna pošast. Pošast pa je postal kar kmalu po vojni, ne šele ko je bil na oblasti. Le možnosti realizacije ni imel prej. Res se je relativno pozno odločil za pomor Judov, najprej so jih namreč želeli izseliti bodisi daleč na vzhod ali pa Madagaskar. Šele, ko je bilo jasno, da ne bodo prišli tako daleč na vzhod (v začetku leta 1942), kot so mislili, so se odločili za pomor. Zato jaz tega nimam več za njegov duhovni razvoj. Njegov duhovni razvoj v pošast se je zaključil v zgodnjih dvajsetih, kasneje je šlo le še za pojavne oblike.

    pojma nimam, o kakšnem priznanju to govoriš

  35. nadja pravi:

    Zakaj bi se pa morali vživljati v take ljudi kot je Hitler, mene privlačijo in navdihujejo drugi, recimo. Nevarni psihopati so sicer adrenalinsko branje, ampak do konca uganke mu prideš pa težko.. bolj se mi zdi, da se osmodiš in te povleče navzdol… Sicer je pa res, da tudi jaz rada preberem kakšno dobro kriminalko,

  36. blitz blitz pravi:

    Nadja, ni niti kriminalka, niti grozljivka. Preprosto drama. Jaz rad berem od vsake sorte ljudeh, ne le pozitivcih. Lahko je brati o Mandeli ali Kocbeku in najti paralele s samim sabo. Težje pa je, če človek najde podobnosti s Hitlerjem. Predvsem za zavedanje, da je zlo in dobro v vsakem od nas. Ključno je ravno to, da Hitler (ali Mao, ali Stalin, ali …) ni bil nekdo drug, nekdo drugačen, ampak bi lahko bil eden od nas.

  37. ana od srca pravi:

    Nadja, meni je sicer zanimivo vedeti več o nekem “nevarnem, hudobnem” človeku … morda najdem vsaj kakšno opravičilo zanj … zanimivo je malo vedeti, kako je šel, hodil … kaj ga je vodilo …

    A vsak človek je odgovoren zase – in nikogar ne bi smelo voditi maščevanje. Pred par dnevi sem slišala na nekem predavanju slišati neko nuno, ki je omenila pedofilijo – rekla je: zgodilo se je, prav je, da se zave žrtev vsega hudega, prav je, da preboleva, vendar žrtve ne opravičuje to, kar se ji je zgodilo, da bi tudi ona kaj hudega drugim delala.

    Metod Trobec je z mojega konca, poznala sem ga … Zdel se mi je tih in kar simaptičen … prej. Po odkritju njegovih zločinov ga nisem več videla. Kolikokrat sem pomislila, kaj se je zgodilo z njim, kaj ga je zapeljalo, da je šel po taki poti …

  38. blitz blitz pravi:

    Ana, prav odgovor na vprašanje, kaj je zapeljalo Trobca ali Hitlerja, je lahko ključ za razumevanje samega sebe in še bolj za razmevanje tistih, ki jih vzgajaš.

  39. commonsense pravi:

    blitz, @ 34: prvič, nisem se obregnil, le navedel zaradi jasnosti.(kadar se obregujem, tega navadno ni težko jasno prepoznati, hehe).

    drugič, po mojem človek pošast postane, ko pošastne stvari počenja, in ne nujno že ko o čem takem le razmišlja.( marsikdo si kdaj reče, to barabo bom ubil,če…- pa zato še ni morilec.)hotel sem reči, da je ravno naožji krog okoli potencialne pošasti lahko tisti, ki “sanjaču” pokaže možnost in mu tudi omogoči, ali vsaj pomaga preiti v realnost, in postati prava pošast.seveda so lahko tudi drugi razlogi, ampak v tem primeru smo govorili o morebitnem direktnem vplivu drugih na nastajanje te konkretne pošasti.

    tretjič, govoril pa sem o komentarju št 13 na prejšnji zapis o pravni državi :) .

  40. Blitz pravi:

    Commonsense, se opravicujem za neprimeren izraz

    Tole o posati se sicer strinjam, ce gledam s pravnega stalisca, vendar pa je Hitler osnovni odnos do Judov, Slovanov, arijskosti in podobnega razvil veliko prej. Se zlasti zanimivo je, da je odpor do Slovanov razvil precej preden je postal antisemit. Navsezadnje je bil eden od razlogov, zakaj ni hotel sluziti avstrijske vojske, prav relativna enakopravnost Slovanov v KUK. Nikoli ga pa ni motilo, da je bil vsa leta vojne njegov nadrejeni Hugo Gutmann Jud, celo vec, izredno ga je cenil. vsekakor pa v tistem stavku nisem napisal, “sam razvil v posast” ampak le “sam razvil”, v mislih pa sem imel predvsem njegov miselni razvoj, ne pa posledic le-tega.

    Saj je ze v Mein Kampfu jasno nakazal svoje poglede, je pa res, da marsicemu v knjigi ni za verjeti. Trdi denimo, da je bil rojen kot antisemit, pa to ni res, se v predvojnem Dunaju ni nikoli pokazal zanimanja za antisemitizem, ceprav je bil Dunaj pred prvo vojno center evropskega antisemitizma. Tudi o svoji vojascini menda zamolci, da je bil neke vrste kurir med prvimi linijami in zaledjem in se ni neposredno udelezeval frontnih bojev. Je pa res, da se je odlikoval z junastvom, konec koncev je dobil zelezni krizec prvega reda, kar je za navadnega vojaka bilo izredna redkost.

    3. Ja, osebo sem kar uganil, le tega nisem vedel, kateri odziv imas v mislih. :wink:

  41. commonsense pravi:

    blitz, opravičilo ni potrebno, saj vemo, kakšen pošasten picajzlar je commonsense. :)

  42. nadja pravi:

    Ob tem razmišljanju sem se spomnila na Nietzcheja. A ni rekel nekaj o tem, da če dolgo v brezno gledaš, brezno postaneš. Prosim za popravek, zapomnila sem si ga tako, kot sem ga razumela, namreč, da gre za vpliv, ki ni zanemarljiv in vodi “dol”…

  43. vlatka vlatka pravi:

    blitz,

    nisem nič takega rekla, da ne bi bil dober umetnik. In ne poznam njegovega življenjepisa, čeprav sem ga imela včasih namen brati.

    A ne glede na to, sem prepričana, da se je prav zaradi tega želel dokazati. 100 % prepričana. (Vem po sebi, in morda napišem kaj o tem.) Samo, da je na koncu zgrešil smer.

  44. Formula 1 racing » Dve življenji Adolfa H. pravi:

    [...] blitz wrote an interesting post today onHere’s a quick take [...]

  45. Formula 1 racing » Dve življenji Adolfa H. pravi:

    [...] blitz wrote an interesting post today onHere’s a quick [...]

Komentiraj



XHTML: Uporabite lahko naslednje tage: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !