Obe muhi na en mah
Objavil blitz, dne 8.04.2008
Kar nekaj vas je pokazalo željo po P.S. zgodbici iz včerajšnjega prispevka. Hehe, res je dobra, pa naj bo.
Včasih smo živeli poceni, ker moja najdražja dolgo ni imela izpita za avto in smo shajali samo z enim človekovim najboljšim prijateljem. Potem je v nižjih srednjih letih naredila izpit in kar naenkrat se je pokazala potreba po dveh avtih pri hiši, če nisem hotel peš hoditi. Ker smo takrat imeli samo eno otročičko in ker je žena imela službo v središču mesta, kjer ni bilo na pretek parkirnih mest, smo se odločili za nakup enega od malčkov. Želeli smo imeti 4 vrata, tako, da so v poštev prišli predvsem korejčki. Na koncu je padla odločitev za nakup tegale pobča. Glede na planiranih 100-200 km mesečno je bila logična odločitev, da gremo v nakup rabljenega avtomobilčka, saj so triletniki izgubili že skoraj polovico cene.
A najti triletnega Matička leta 2002 še zdaleč ni bilo enostavno, še posebej ne z našimi zahtevami - servo volan, centralno zaklepanje in ne preveč kilometrov. Končno sva preko interneta našla enega na Ravnah. Ne bodi lena sva vzela dopust in se zapeljala na š’to Koroško. Rdeč malček je bil kar luškan, le voznikova vrata so bila čisto majčkeno vdrta, kot bi kdo brcnil vanja. Kaj vem, kaj nama je bilo, a nekako se nisva ogrela zanj in nesrečno sva se napotila domov. Doma sva takoj sedla za računalnik in začela ponovno iskati. Glej ga zlomka, prav tisti dan se je pojavil nov oglas, tokrat nekje bogu za hrbtom v okolici Maribora. Imel je vse - servo volan, centralno zaklepanje in le 23000 km, za nameček pa še avtoradio. Dogovorila sva se za ogled za naslednje jutro.
Prespala sva pri starših v Mariboru in navsezgodaj zjutraj sva se dobila s prodajalcem v Lenartu. Bila je to ljubezen na prvi pogled, celo barva je bila kot bi si jo najdražja sama izbrala. Več ni bilo treba - segli smo v roke, skeširali, skočila sva še po našo takratšeedinko k dediju in babi in se nemudoma odpravila v Ljubljano, saj je moja draga ženka imela popoldansko.
Naš novi malček seveda ni imel polnega tanka in zapeljali smo se do črpalke na Tržaški. Glej ga zlomka, mimo črpalke jo primaha znanec ki se je napotil plačati elektriko kar na bližnji sedež Elektra, da prihrani za provizijo. Seveda se naju je razveselil in naju povabil na kavo - sprva sva se branila, ker se nama je mudilo, nazadnje pa sva sprejela povabilo. Svoj avto sem zapeljal do 10m oddaljenega parkirnega prostora. Moja draga je šla plačat bencin, znanec pa se je ponudil, da lahko on zapelje njen novi avto parkirat. Bržkone ga je malo firbec matral, kako se je peljati v takem avtku. Namenil se je parkirati poleg moje Škode. Ko sem stopil iz avta sem slišal divji zvok visokih vrtljajev, zvenelo je kot pobesnela kosilnica… Namesto, da bi počasi parkiral zraven mene, je z vso hitrostjo, ki jo zmore Matiček v prvi, priletel naravnost v zadnji desni del moje Škode, mene, ki sem kot tele v nova vrata negibno opazoval dogajanje, pa je zgrešil morda za dvajset cm. Še dobro, da je naša princesa na vsak način hotela iti z mami plačat, sicer bi se najbrž motovilila ravno tam nekje okoli.
V glavnem, obe naši muhi je na en mah. Seveda sem skoraj doživel živčni zlom, on je bil še bolj iz sebe. Menda je sfalil zavoro in pritisnil plin. Ko je prišla žena, je vse obrnila na pozitivno plat, češ glavno, da se ni nikomur nič zgodilo. Samo ženske lahko ob zviti pločevini takšne misli obhajajo. Blagor jim. Na Škodi so bile poškodbe minimalne, le počen odbijač, ki ga še do danes nismo popravili. Matiz je bil seveda krepko stolčen, navsezadnje je bila hitrost že kakih 20-30 km/h in to brez zaviranja. Podvozje jo je na srečo odneslo brez poškodb. Havba, blatnika, odbijač in luči pa so šli rakom žvižgat. Še dobro, da avto ni imel airbagov.
Seveda pa je znanec plačal popravilo. Čez en teden smo prišli po avto, tokrat smo ga brez težav spravili do Ljubljane. Seveda je bil šok, a zgodbica je kar zabavna, bi skoraj rekel, da se je splačalo.
8.04.2008 ob 21:50
Ali mi lahko kdo pomaga - tele čudaki Auto blog se mi že nekaj časa takoj, ko objavim nov post, prisesajo gor. Ko sem šel pogledat na njihov link, mi je moj Avast javil, da so okuženi.
8.04.2008 ob 21:54
Blitz spremeni si spam zaščito iz Spam Karme v Aksimet. Jaz se mi to ne dogaja več. http://pomoc.blog.siol.net/2008/02/11/spam-saga-akismet-vs-spamkarma2/
Pa še par IP sem uspešno blokirala
8.04.2008 ob 21:55
ahhh….tisti čudni stavek bi se moral glasiti: Jaz sem in se mi to ne dogaja več.
8.04.2008 ob 22:04
Hvala mojca, sem moram malo bolj poglobiti - zgleda da sem res pretrd za takele zadevice in mi na hitro nič ni ratalo.
8.04.2008 ob 22:48
Nič ni hudega, če ti program javi, da je ustavil virus. Hudo je, če se dogaja nekaj čudnega, pa nikjer nobenega sporočila.
8.04.2008 ob 22:56
Heh, mislim da od takrat dalje ni več gledal na tisti prihranek pri proviziji za položnice
8.04.2008 ob 23:08
Ah, oba avta si udaril naenkrat. Ja no, saj ne ti. Uf, koja katastrofa. Ah, dej no, a še zdaj razmišljaš o tem? Kako pa ste potem uredili s tistim znancem? Ste še prijatelji?
8.04.2008 ob 23:37
obe muhi že, ampak tamalo ne upam gor gledat sploh, ker je popolnoma sinhronizirana z mano in poleg tega mi je popolnoma jasno, da je vse skupaj le ženitvena igra, kjer se na koncu jaz oklenem prvega in edinega, ki je vreden moje prelestne duše. pa to še nekako igramo, ampak to je začetno burkanje valov, ki bo trajalo tja preko poletja in to bo pričakovano katapultiralo kakšen podlistek na smrt zaljubljenih in polno čustvenih pretresov s prepoznavnimi logotipi. potem pa je nujno zadaj odigrati tudi vzporeden scenarij, ki bo igral na popolnoma enake violine, le da bo priložnostno postalo nejasno, kaj se pravzaprapav snema tam, kjer niti muhe ne preletavajo neba.
in to je ena hudo naporna zadeva za vse, ki nismo vajeni preklapljati nenamerno in predelava pride šele takrat, ko so noge do gležnjev v blatu. je to kljub vsem brzinam en hudo počasen tek in kar je najbolj nesramno, je količina tipk, ki že samo s tem, da se misli, zbuja ogromne količine nenapisanih materialov, kaj šele da se napiše. a kdo to sploh bere?
8.04.2008 ob 23:41
da ne pišem sploh, da se pojavlja vsak, ki ima v očeh kako prezentacijo in miljon inovativnih možnosti, ki kar kličejo po izvedbi. se pa vse steka v največjo reko ravno v največjo založniško hišo, ki bo imela rudarski rojstni dan okrog poletja in do takrat pač mora pasti iz zložilnika že kaj več kot tretji paradoks.
prvo bomo pač napisali s tistim, kar je in s tistim, kjer smo že zmenjeni. intervjuji pa tako padajo kar na cesto. juhu
ajmhepi
8.04.2008 ob 23:53
Kakšen obupen nesposobnež! Je pa res, da je Matiz najbrž najbolj bedast avtoček na svetu
No, takoj Za Ticotom! Bi rekel, da ne date prav veliko na avtomobile - Škoda, Daewoo…
In tako je tudi prav!
9.04.2008 ob 07:17
blitz, kaj praviš, da šef matica šimfa?
9.04.2008 ob 07:17
matiza
9.04.2008 ob 07:53
Chef, jaz sem bila z Matičkom zelo zadovoljna in sem bila žalostna ko smo ga prodali. Pri treh otrocih, od tega dveh bebijih, je postal premajhen. Če bi ostali na Dunaju bi ga še sedaj imela. Na avte res ne damo kaj dosti ampak vseeno dovolj. Jaz sem fukcionalist. Najbrž si bom celo kdaj privoščila kaj bolj imenitnega vendar dvomim, ker je toliko drugih stvari s katerimi si lahko nahranim svoj ego.
Je pa bil še en hec z njim. Ko smo ga čez kakšno leto peljali na tehnični so ugotovili, da številke šasije ni prava…
9.04.2008 ob 16:15
Vozila si ukraden avto!
Za naslednjo mestno igračo se pa ve kaj priporočam
Fiat 500
Sicer pa ne gre za ego pri avtomobilih, vsaj pri meni. Enostavno uživam, če se lahko usedem v hud avto
9.04.2008 ob 16:18
pol ga j treba plačat, pa bo? ampak ponavad tudi pri ukradenih vozilih vse dela, če pa že ne vžgejo, majo pa vsaj kakšn knof, da se splača aro dat?
ma men je pojem dobrga avta dober zic. pa čeprov je peglezn
ha, i killed them again
9.04.2008 ob 16:19
a mate tudi kake svetovalce, da prevajajo pokvečene uniforme in blaznoresne nemškepopačenke?
9.04.2008 ob 17:25
Chef, ni šlo za ukraden avto. Ko so prišli kupci po avtomobile so dva pomotoma zamenjali. Drugi avto,isti model iste barve,je bil v Mariboru in že štiri leta star in na tehničnih do takrat prav tako ni nihče nič opazil. Toliko o tem koliko lahko izsledijo ukradene avte. Smo oboji dali narediti nova prometna, na svoje stroške seveda.
Tudi jaz ne bi imale nič proti kakšnemu hudemu avtu, na primer Volvo džip je prav lušten. Samo se mi zdi predrag in se ne počutim dovolj bogato in zaenkrat imam druge prioritete. V bistvu sem skromen človek in si privoščim manj kot bi si lahko, najbrž ker sem zrasla v skromnim razmerah.
9.04.2008 ob 17:32
moj analitični primer se je v podobnosti nanašal na programje, ki je povoženo vredno ravno toliko, kot če ga plačaš. Okrog cene starih avtov sem obupala že pred davnimi leti, ko sem zadnje podplačala bratu in je celo življenje tako peklensko ropotal, da komaj čakam, da mu privoščim kakšno hvale vredne rokavice. Potem bo mogoče laže hodil v novih copatah.
muholovska igra je tako poznana in v novih se naj vozijo tisti, ki so statusno dovolj rejeni in zaplojeni v večjih številkah. ampak oni potrebujejo tudi računovodkinjo in avtomehanika in bančnega uradnika, zobozdravnika, hišnico in najbrž si privoščijo še gospodinjsko pomočnico. jaz raje letam za kurami in se vsake toliko z veseljem vržem v sposojen đakuzi. direkt na glavo, pa čeprov boli tudi, ko satan ne gleda. jejej, k mam velko glavo 
novi so pa tak za gledat, ko babe štoraste ne vedno niti kje hodijo, kaj šele da bi imele štiri noge.
9.04.2008 ob 21:48
pijanec, drugi najdražjo kavo v življenju pijemo v luksuznih kavarnah, on pa na črpalki. Seveda pa je sploh nismo pili.
dajana, zakaj pa ne, saj je plačal popravilo
nikoli več nismo tega omenili, on pa tudi ne. Od takrat nas tudi nikoli ne draži in ne daje pikrih pripomb, kar je včasih rad počel.
chef, matiz je super avto, precej udoben spredaj in kar poskočen. Enkrat sem se z njim peljal na Dunaj in je letel ko sneta sekira. 150 kot nič. Ampak je bilo zgodaj zjutraj, ko geisterfahrerji spijo.
drži pa, da nismo vsekani na avte. Pred devetimi leti sva kupila, kar sva si takrat lahko privoščila in ker sem odločen avto voziti minimalno deset let, ga pač nisem zamenjal. Po desetih letih se ga pa sploh ne splača prodati, še zlasti, če je brezhiben.
Fiata 500 pa sigurno ne bom vozil. Kot že rečeno, želim avto voziti vsaj 10 let, fiatova kakovost pa ni ravno pregovorna. Nemci pravijo, da FIAT pomeni Für Italiener Ausreichende Technik. Ali pa Fehler In Allen Teilen.
Ej ti woman with a thousand faces, ko bi le kaj razumel…
9.04.2008 ob 22:01
OK. V čem pa je potem katastrofa? Saj je vse poplačal!
In še vedno imaš travmo zaradi tega? Jao, noooooooooooo. Avto je predmet tako kot kolo, kot zlat uhan (koliko sem jih izgubila grrrr), kot omara, skodelica, kozarec, žlica, hiša, miza, kamen, slika, denar itd itd Predmet!!! Ki ga lahko kadarkoli udariš, zviješ, popraviš, zamenjaš ali pa ga zapreš nekam in ga imaš 10 let zaprtega. In ob nedeljah odpreš vrata in ga glancaš. 
9.04.2008 ob 22:02
P.S. Moj bivši Nemec je isto povedal o Fiatu. Kolektivna travma.
9.04.2008 ob 22:09
Nimamo travme. Smešno se nam je zdelo, sploh meni, tako, da sem se držala za trebuh. Blitzu malo manj, ker je to videl in je avto za par cm zgrešil njegove noge. Hvala bogu, da se ni nobenemu nič zgodila. Sam pleh.
9.04.2008 ob 22:13
haha menjava na računalniku? OK, sam da je vse v redu. Lep pozdrav, FB
9.04.2008 ob 22:53
Smešno je samo takrat, ko gledaš dogodek iz oddaljenosti. (Časa ali prostora.) Če si pa udeležen, neposredno, je to šok za dušo in telo.
9.04.2008 ob 23:25
LOL, s evedno mi ni jasno kako je zamenjal bremzo, je bil navajen avtomatika?
sam sem se ob tej zgodbi spomnil na podobno svojo. S prijetlejm sva se z mojim hroscom ‘okajena’ vracala domov. spotoma na parkirisce po njegovega yugeca. malce v sali sem ga vprasal, ce se malo nalsonim na njegov avto. ker je insistiral, sem spustil bremzo, majhen klancek je botroval brzini okrog 20km/h in … pocen in skrivljen odbijac, zadnje razbito steko na luceh, pa se nekaj ‘malenkosti’ na yugu, na hroscu le praska na kromu. skodo je placal seveda on, saj je hotel, da se naslonim
… sva pa skoraj dobila batine, saj so iz sosednjega lokala pridrveli trije, ki so hoteli klicati policijo. komaj sva ju preprical, da sta to najina avta. njim seveda nic jasno :S … aah.
-sv3
10.04.2008 ob 21:40
Da še jaz dodam zgodbo o svojih znancih. Kupovali so nov avto s svojim 7. letnim sinom. Ga kupijo na kredit, ampak njihovo dete sede za volan in razbije naslednji nov avto. Ni bilo posledic, ker njihovo dete je “unikat”.
10.04.2008 ob 22:45
Ah, kakšen šok neki. Človek se mora naučiti padati na gofljo. Če tega ne zna, ga lahko krušne drobtine spravijo iz tira. Ob takih stališčih me ne čudi roza obarvanost moških. Zdaj zdaj bodo še ženske postale pomehkuženi ped**.