Kavelj 22 » Objave » Nadarjenič Žiga

Kavelj 22

… ni mogoče trditi, da smo neumni; lahko postanemo celo akademsko izobraženi…

  • Oglasna sporočila

  • Nadarjenič Žiga

    Objavil-a blitz dne 19.06.2008

    Že lep čas se (tudi) na blogosu pojavljajo debate o novem pravilniku pri dodeljevanju Zoisovih štipendij. Doslej sem se že nekajkrat ugriznil v jezik, danes pa imam ravno dopust, zunaj je prekrasno vreme in mene in mojega senenega nahoda ne spusti ven.

    Kot kaže, se je država namenila poostriti kriterije za pridobitev Zoisovih štipendij. Pri tem je naredila dve domnevni napaki. Prva, najbolj napadana, je dvig kriterijev za učni uspeh. Druga pa je postopna uveljavitev in sicer samo za nove kandidate.

    Čeprav sem na uradnih straneh ministrstva naletel na podatek, da Zoisovo štipendijo izplačujejo že od leta 1986, tega takrat nisem poznal. V času svojega šolanja in kasneje študija sem slišal za Titovo in za Kidričevo štipendijo. Bili sta menda obe namenjeni nadarjenim mladenkam in mladcem, zato seveda ni čudno, da nisem poznal nikogar, ki bi jo dobival. Za Zoisovo štipendijo sem prvič slišal nekje sredi devetdesetih in mislil sem enostavno, da gre za preimenovano Kidričevo.

    Približno v tem času se je dodeljevanje precej razpaslo. Slišal sem sicer, da se pri dodeljevanju dogajajo krivice in da jo dobivajo taki z zvezami, a meni se je predvsem zdelo, da se za našo prihodnost ni bati, saj je kar mrgolelo nadarjenih štipendistov, ne pa tako kot v mojih časih, ko smo imeli v razredu le enega ali dva odličnjaka in kasneje na faksu tudi ne kaj več kot peščico, ki je izkazovala nadarjenost. Sem pa čisto zares poznal primer punce odličnjakinje, danes že zdravnice, ki kot dijakinja ni mogla dobiti Zoisove štipendije, imela pa je veliko manj uspešnega sošolca štipendista, katerega teta je delala na Zavodu za zaposlovanje.

    Seveda mi črv dvoma ni dal miru in sem se začel bolj zanimati za kriterije. Doslej je bilo nekako takole: najmanj dober uspeh v šoli oziroma najmanj 7.0 na faksu. Redko se takole izražam, ampak včasih je treba - ne me jebat. Dotlej sploh nisem vedel, da sem se vse življenje šolal med geniji. V gimnaziji je imelo v povprečju dober uspeh takole nekako blizu 100% učencev - razen tistih, ki so ponavljali. Vsak, ki je torej izdelal letnik in je imel na koncu več trojk kot dvojk, je bil talentiran. Podobno je bilo na faksu - nisem študiral na ravno najbolj levem faksu Univerze Edvarda Kardelja, ampak imeti povprečno oceno manj kot 7.0 ni bilo tako enostavno. Ali si padel ali pa si imel oceno več kot 7 - tako preprosto je to. In zdaj mi gre nekdo flancat, da je poostritev kriterijev krivica.

    In da bo mera polna, ne le, da so bili doslej kriteriji smešni, mladi nadarjenci so lahko imeli celo popravne, ponavljali in pavzirali. Da ja ne bi kakšnega skritega talenta spregledali. Malo sem seveda jezen, da je jaz nisem imel :wink: , sem pač prestar. Da se razumemo, zlahka sem dosegal tudi sedanje kriterije, a se nikoli nisem imel za talentiranega, vsaj ne tako zelo, da bi si zaslužil posebno štipendijo. Uspeh, zahtevan po novem pravilniku, sem dosegal bolj ali manj z minimalnim trudom - to je bil tudi največji talent, ki sem ga kadarkoli izkazal, namreč doseganje kar najboljših rezultatov ob čimmanjšem trudu.

    Če mene vprašate, je novi pravilnik dober, kvečjemu še premil. Ocena 8.0 je komaj kaj več kot solidno nadpovprečje, nikakor pa nič izjemnega, isto pa velja za prav dober uspeh v šoli. Če bi mene vprašali, bi kriterije hudo zaostril - kdor bi dosegel minimalne kriterije pri uspehu, bi moral izkazati izjemne dosežke pri izvenšolskih aktivnosti. Nekdo, ki pa se izvenšolskih aktivnosti sploh ne udeležuje, bi pa bil do Zoisove štipendije upravičen samo ob oceni 10.0 na faksu ali 5.0 v šoli.

    Zadeva je precej jasna - doslej veljaven pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij je ŽALITEV za vse, ki so zares nadarjeni in ki se trudijo. Tudi namen takšnega pravilnika je bil jasen - do štipendij so na ta način prišli v veliki meri tudi leni ali nič posebej talentirani priviligiranci z zvezami in premožnimi starši, ki ne bi mogli priti do štipendije po socialnih kriterijih.

    To, da bo nov pravilnik veljal le za nove štipendiste, je pa seveda povsem čisto politični manever, da ne bi razjezili že priviligiranih. Pravzaprav je pa itak perverzno, da država daje žepnino dijakom, ki stanujejo pri starših.

    Zanimiv bi bil podatek, koliko nadarjenih Zoisovih štipendistov po končanem šolanju ne more dobiti službe. :oops:

     

    77 komentarjev na “Nadarjenič Žiga”

    1. david.pelko david.pelko pravi:

      A obstaja kakšen javni seznam Zoisovih štipendistov?

    2. Aleš pravi:

      Ja moj Blitz, vidiš kakšne perle smo bili mi v šoli. Prav vsi nadarjeni. Naj se malo pohvali: tudi sam bi ustrezal vsem (tudi novim) kriterijem. Pa nisem hodil na lahke faks. Farmacija je bil in je “pasje” težka. Ne morem si misliti potem koliko silnih nadarjenežev je z drugih malo lažjih faksov.

      Ej moram pogledati tele kriterije, ker imamo doma kar nekaj nadarjenih otrok, pa še nikoli nismo niti zaprosili za štipendijo, ker smo mislili, da je to samo za nekakšne slovenske “Mozarte”.

      Lep dan in naj vendar pade kakšen dež (da ti sklati ta pelod).

    3. bin pravi:

      Nisem, blitz, pa tudi verjetno ne bom analiziral novih pravil za Zoissovo štipendijo.

      Nimam stvarnega interesa. Prepričan pa sem, da si bil pri svojem branju površen! Kriteriji, o katerih pišeš, so veljali za ohranjanje štipendije, za pridobitev pa je morala biti 5.0 (morda 4.9) plus dodatne (republiške) nagrade. (Srednja šola!) Celo s takimi so nekateri izpadli! Res je, da so bili do “pavzerjev” in podobnih oblik poslabšanja “nadarjenosti” preveč popustljivi, toda občasni mrk se zgodi tudi med najboljšimi! In tisti, ki so pogoje izgubili, so morali, (res samo zadnje leto) štipendije vrniti!

    4. pijanec pravi:

      Aleš: za to štipendijo ne moreš zaprositi. Če niso tvoji otroki med najboljšimi na tistem testiranju, ne bo nič.

      Blitz je to vzel prelahko. Štipendijo je res lahko obdržati, je pa do nje težko priti. Prvo moreš pri testiranju v OŠ priti med 5% najboljših v Sloveniji v posamezni generaciji. Potem pa je še potrebno imeti celi kup priznanj z državnih tekmovanj. Priti do štipendije v srednji šoli ali na fakulteti pa je skoraj nemogoče. Zoisovo štipendijo še dajo tudi tistim, ki so izredno nadarjeni na posameznem področju, npr. glasbi.

      Tista povprečja pa so predvsem odvisna od fakultete … lahko greš na enega, kjer ni problema imeti čez 9 in druge, kjer je težko imeti 8. Zato ker nekdo pač ne dosega mega dobrih ocen (ne pozabi, da je v Sloveniji predvsem učenje na pamet!), ne pomeni, da ni nadarjen in da bi mu bilo treba vzeti štipendijo. Ni čudno, da imaš v Sloveniji na tone pridnih punc s povprečjem blizu 10, ki pa nimajo blage veze o ničemer.

    5. blitz blitz pravi:

      David, ne vem. Lahko jih pa najdeš na kupe na forumih, kjer bentijo čez nov zakon.

      Aleš, samo, da ti ne bodo prej odrasli, preden se boš zmigal :wink:

    6. sv3der pravi:

      Zanimiva tale Zoisova stipendija.

      Jaz sem poznal npr. vec ‘talentiranih’ kot nadarjenih s to stipendijo. V mojem casu (cas za Blitzovim casom) je bilo pridobivanje stipendije precej podobno sedanjemu sistemu. Z nekimi priporocili in nekimi testiranji (za slednje ne bi dal roke v ogenj), vem, da so na primer v gimanziji procentualno prednjacili Zoisovi stipendiranci iz manjsih okoliskih krajev, saj so bile tam OS manjse, bolj so se poznali in lazje ‘priporocili’ ucence. Ce sem iskren NE poznam nikogar,ki bi to stipendijo pridobil v srednji soli, kaj sele na faxu (ocitno sem bil bolj v luzerski druzbi, ampak ko gledam te kriterije, khm, smo bili ocitno samo nesposobni). Nas je bilo pa kar nekaj s socialno stipendijo, le, da jaz tisti dve leti se za autobus nisem dobil (kaj ces, ce pa smo posteno placevali davke in prijavljali vsak dodaten zasluzek, tako da sem bil vedno na- ali nad- mejo), pa sem se skregal s teto na sociali in je se ta (stipendija) sla po gobe.

      @Ales: ne klici hudica, ce pri vas dezuje, naj drugje ne ;)

      -sv3

      a propos denenemu: jaz imam letos v testu ene homoeopatske zdravile in se mi zdi, da je boljse …ali pa je vse samo utvara :S

    7. blitz blitz pravi:

      bin, po pomoti sem polinkal star zakon namesto novega (zdaj sem popravil), kar pa zadeve bistveno ne spremeni:
      - po novem zakonu je na faksu potrebna tako za pridobitev kot za ohranitev povprečna ocena 8,5 na faksu in 4.1 na srednji šoli (kar se mi ne zdi nič tako zelo posebnega, zlasti za nekatere družboslovne fakse) ALI uvrščenost med najboljših 5% svoje generacije ALI izjemni dosežki. Torej ne IN, kot bi človek pričakoval.
      - po starem zakonu pa je za pridobitev bila potrebna ocena 8.0 na faksu oziroma prav dober uspeh v šoli (ne eno ne drugo ni nič posebnega), za ohranitev pa 7.0 oziroma 3.0. Številke 4.9 ali 5.0, ki jih ti omenjaš, niso nikjer omenjene, kar preveri moje linke.

      Pomanjkljivost zakona je predvsem nedoločnost in zato ni jasno, ali se kriteriji IN IN ali pa ALI ALI. Vsekakor odličen teren za zlorabe. Res je, dogajalo se je točno to, da so tudi čisti odličnjaki izpadli, nekateri čisto običajno nadpovprečni pa so jih dobili, ker so imeli nekoga, ki jim je napisal, da izkazujejo izjemen inteligenčen potencial.

      pijanec, poznam nekaj prejemnikov Zoisove štipendije in garant noben med njimi ni bil niti med 5% najboljših v generaciji niti ni dosegal zahtevanih uspehov na tekmovanjih. So pa čisto brihtni ljudje, a nič več.

      Ta štipendija bi naj bila namenjena nadarjenim, ki svojo nadarjenost tudi ambiciozno razvijajo, ne pa nadarjenim lenuhom ali marljivim povprečnežem. Torej eliti. Tisti, ki ne zmore ali se mu ne ljubi doseči strogih kriterijev, pač ni oseba, ki bi jo bilo potrebno takole spodbujati.

      Preberi si malo jamranje na kašparjevem blogu http://kaspar.blog.siol.net/2008/05/07/zoisova-stipendija/
      “.. Kot prvo, poznam precej štipendistov, ki imajo na gimnaziji dober uspeh. Torej se njihova povprečna ocena giblje okrog 3, kar je za eno oceno nižja kot jo zahteva nov pravilnik. To pa ne pomeni, da so ti dijaki slabi. Nasprotno, vsi so inteligentni in pokažejo neko znanje…” Sorry, to je za v rit brcnit - vsi so inteligentni in pokažejo neko znanje - ali je to nek kriterij? To je socialistični bullshit, nič drugega.

      “…Slišala sem namreč, da ste vi vse to vedeli že zdavnaj in celoleten letošnji trud posvetili pridobitvi tega neverjetnega povprečja 4,1… No, po prvotnem šoku češ a smo potem mi edini luzerji, ki tega nismo vedeli…” ali je morda to primer nadarjene štipendistke, ki je jezna, da ni vedela za nove pogoje, sicer bi se bolj učila. Torej se uči za štipendijo, ne pa za svoje znanje - da ne nakladam preveč, to je ena najbolj pogostih pritožb. Sorry, ampak vse to je bullshit, to je vse mularija, ki se uči za štipendijo, ne pa zaradi znanja. To niso tisti nadarjeni, o katerih govori zakon.

      Naj raje uvedejo univerzalni otroški dodatek, da ne bo treba takih neumnosti poslušat.

    8. blitz blitz pravi:

      sveder, dobrodošel med luzerji :wink:

    9. bin pravi:

      Kaj praviš, blitz, bodo potem vsi tisti, ki imajo 4.1 + v osnovni šoli dobili te Zoissove štipendije?

      Poleg njih pa še tisti z izjemnimi dosežki? Malo morgen! Med reciva dvajsetimi učenci z odličnim uspehom, jih šola lahko predlaga (spet “recimo”) največ pet! Glede na skupno število učencev. Ostali izpadejo! Zato so v izbor prišli samo tisti z odličnimi ocenami in dodatnimi točkami za izjemne uspehe. (Nagrade na republiških in mednarodnih tekmovanjih.) In pa seveda “posvečeni”, ki jih je v vsakem sistemu nekaj! :mrgreen:

    10. mica pravi:

      precej blizu so mi kriteriji za Zoissove štipendije na OŠ, pa moram reči, da sem imela do sedaj občutek, da so kar dobro sito. Kako gre naprej, v srednji šoli in na faxu, ne vem natančno, ampak…poznam kar nekaj teh štipendistov, ki so bili ves čas odličnjaki na VSEH področjih.
      Tale “vseh” pa bi znal biti mičkeno sporen, bi rekla moja, žal, pokojna razredničarka z gimn.
      Namreč: ona je sicer 100% odličnjake sicer spoštovala, ampak je zmeraj govorila, da nekdo,. ki je odličen kot botaqnik, ne more biti istočasno tudi vrhunski zelovadec. Po njenem pač ostaja celo življenje sicer “dober”, ampak nikoli vrhunski.
      Skratka, zavzemala se je zato, da bi bili učitelji sposobni med množico dijakov poiksati vrhunske s posameznih področij. In jim z ustreznim nagrajevanjem pomagati, da bi na svojem področju dosegali “viške”.
      Vendar se je njena ideja izjalovila, z usmerjenim izobraževanjem so se potem rojevali blazno povprečni kadri, ki niso ne krop, ne voda. Ne takrat, ne danes.

      Ne bom pozabila, ko nam je nekoč dejala, naj se “bojimo”, če bodo naši otroci imeli suerpaltive pri VSEH predmetih, ker bo to pomenilo, da imajo IQ sicer na zavidljivi ravni, istočasno pa ne bodo imeli ničesar prioritetnega, za čemer bi s e jim zdelo vredno gnati, se za tisto še bolj prizadevati, četudi na račun kakšnega drugega ne-znanja.

    11. mica pravi:

      PS
      nekaj pa še moram napisati. K večjemu supehu /danes/ štejejo tudi nagrade na različnih tekmovanjih. Nedavno tega sem se pogovarjala s tremi učenci in njihovo mentorico, dosegli so prvo mesto v neki kategoriji na državni ravni. Žal pa sem kaj hitro ugotovila, da gre večino zaslug za ta uspeh pripisati mentorici, saj je ta- kot se je izkazalo v praksi- napisala večino te naloge, saj tisti trije fantje niso bili sposobni povedati niti 10 stavkov o tem, kako je zbiranje gradiva in smao pisanje potekalo.
      Se je potem mentorica maximalno potrudila zaradi
      :
      njih
      sebe
      šole
      ?
      So potem te nagrade, ki jih otroci dobivajo, pesek v oči?

    12. nevenka nevenka pravi:

      Čisto zagotovo vem, da Zoisove štipendije nekdo s povprečno oceno 9,3 s priporočili treh uglednih univerzitetnih profesorjev in objavljenimi deli in eno nagrado študent primerjalne književnosti ne more dobiti.Ima premalo nagrad za objavljena dela. Konec. Pika.
      Najbrž ni prava fakulteta. Je prekulturna. :-(
      To je lanskoletni primer.

    13. bin pravi:

      Zrelo, mica! :)

      Z eno “napako”! ??

      Tisto, o nujnosti “specializacije”, usmeritve svojih sil na eno področje, je samo pogojno dobro. Res nam omogoča maksimalni uspeh, dodatek k splošnemu znanju, toda pogosto se izgubi osnovni smisel tega uspeha. Umestitev v realno življenje! Tudi nekaj “globalcev”, ljudi, ki znajo združiti in izkoristiti te izjemne dosežke “specialistov” je potrebno imeti. Med navadno rajo, ne samo na vladi! :)

    14. nevenka nevenka pravi:

      Povprečna ocena 4,1 je zelo povprečen rezultat. Jaz za tako povprečje ne bi dala nobene štipendije. Zame bi se začelo s 4,5. Glede na to, da je nekdo lahko nadarjen za matematiko, za jezik mora biti pa priden. Za študij česarkoli moraš biti oboje.

    15. mica pravi:

      Bin, kje pa piše, da so tisti, ki imajo to štipendijo, najboljši med najboljšimi? lepo te prosim.
      Pomembno violino igrajo tudi pogoji za učenje, pa starši, učitelji, siceršnje okolje. Ni tako?
      Če pa mene vprašaš, mi je veliko ljubše, da mi kruh peče tisti, ki ima dar za to kot pa oni, ki ima sicer same petice, je pa za peko kruha zabit kot kanta
      :-)
      butast primer sicer, ampak…
      :-)
      velja pa tudi za dr. znanosti. recimo iz biologije. trenutno dotična študira v tujini, verjetno bo nekoč dobila še nobelovo nagrado, ampak…prostega spisa ali pesmi pa ne bo nikoli sposobna napisati. pa tudi za ročne spretnosti ima 2 levi roki.
      kar pa ne pomeni, da bi te zadeve ocenili s cvekom. še zdaleč ne.
      imela je le srečo, da so bili ob njej učitelji, ki so ji pomagali razvijati darove, ki jo delajo izjemno

    16. chef chef pravi:

      Se moram kar s Pijancem strinjat!

      Res, Zoisovo štipendijo je bilo načeloma težko dobiti in pri nas so jo imele samo najbolj pridne punce (kar pa seveda nima ničesar z nadarjenostjo).

      Jaz, na primer, je ne bi mogel niti obdržati, ker sem imel prva tri leta v srednji šoli zadosten uspeh. Sicer se pa niti nimam za pretirano nadarjenega v katerokoli smer, je pa res, da se definitivno bolj znajdem od večine štipendistov, ki so Zoisovo pridobili predvsem zarad štreberstva, kot rečete na drugi strani Trojan.

    17. bin pravi:

      /… Bin, kje pa piše, da so tisti, ki imajo to štipendijo, najboljši med najboljšimi? lepo te prosim. …/

      Mica, kje pa piše, da sem jaz to trdil? ;)

      Pravilnik, ali kakorkoli se že imenuje akt, ki določa pogoje za pridobitev, mora temeljiti na dokaznih “kvalitetah”. To pa so lahko samo ocene in priznanja “požegnanih” institucij. Iz izkušenj, da se s tako izbiro včasih onemogoči napredovanje izjemnim talentom, je (verjetno) vnešen tisti “ALI izjemni dosežki”. Zloraba takih dodatnih možnosti je “folklora” vseh koritarjev! :mrgreen:

      Z ostalim tvojim zapisom nimam “težav pri prevodu”. :)

    18. baronesa pravi:

      se bom povsem predvidljivo in ‘objektivno’ postavila na stran Zoisove štipendije, glede na to, da sem sadove našega vrlega barona uživala vso srednjo šolo in cel faks.:-)

      bi ponovno poudarila osnovno napako v logičnem sklepanju pišočega. Cenzus je namenjen izključno ohranjanju štipendije tistim, ki so se že izkazali kot nadpovprečni s testom. Test smo pisali na koncu OŠ in je bil sestavljen kot tipičen IQ test (prostorska predstava, logika, razumevanje, besedni zaklad, inovativnost,…) Z naše šole nas je bilo predlaganih nekaj odličnjakov, vendar smo dobili štipendijo (po mojem skromnem mnenju) res samo tisti, ki smo pokazali kaj več, kot samo pridnost. Kolikor so nam takrat povedali, smo štipendijo prejeli tisti, ki smo bili po IQju v zgornjih 3% populacije.

      Menim, da je pa kar smotrno, da država tako nadpovprečne ljudi ohranja v sloveniji, jih stimulira in jim olajša (finančno) študij. Saj o tem govorimo, ko pravimo, da naj država stimulira intelektualce, ki so nosilci razvoja in inovacij.

      Seveda pa vsi ne izkoristijo svojih potencialov in ‘zabluzijo’, Od teh seveda država nima nobene koristi in jih preneha financirat. In temu so namenjena povprečja. Zgolj kot varovalka. Zato niti ni ključno, da je ta varovalka postavljena ne vem kako visoko, saj naj bi bila namenjena zgolj kaznovanju tistih, ki niso upravičili zaupanja (preprosto povedano).

      Glede na programe fakultet pa tudi jaz menim (in do sedaj je tako očitno menila tudi država), da izredno visoko povprečje ne pomeni nujno uspeha tudi v nadaljnje. Priznam, da sem delala prilično zaguljen faks, kjer sem bila sicer nad povprečjem (ki je bilo blazno nizko), vendar sem poleg faksa tudi delala, šla celo kdaj ven, se izobraževala na drugih področjih, skratka nabirala življenjske izkušnje in širino, ki je pač noben faks ne da. Sem pa gotovo tudi zaradi tega sedaj uspešnejša v svojem poklicu. Nikakor niso ocene pokazatelj, da se resno posvečaš svoji izobrazbi in prihodnosti. Za ozko usmerjene specialce to mogoče še velja, za ljudi, ki pri svojem poklicu potrebujejo široko paleto tudi socialnih spretnosti, pa nikakor ne.

      Povprečje na fakulteti 7,0, kot je veljajo prej, je povsem zadostovalo za izločitev sanjačev in bluzerjev. Sedanjega povprečja 8.0 jaz, priznam, ne bi vsako leto dosegla, pa še vedno vztrajam pri svoji nadarjenosti! Je dokazana! ;-)Moj kolega z recimo ‘lažjega’ faksa (pššššt, fdv!), je mel na primer pa vedno vsaj deset jurjev štipendije več (dodatek na povprečje).. Pa dobro, sem se mal bunila in mislim, da enako povprečje na vseh fakultetah in vseh programih ni ravno idealna mera za talanje nagrad, ampak recimo da nekaj mora biti. Če bi šli stvar specialno gledat in bi recimo določili povprečje na medcini 7,0, na vzgojiteljski pa 9,5, pol bi bil pa šele kažin….

    19. mica mica pravi:

      Bin, v povezavi s to dokaj elitno štipendijo, bi lahko kramljala še lep čas….
      namreč:nekoč sem bila sveto prepričana, da si posamezniki z izobrazbo plemenitijo tudi kvaliteto svoje osebnosti, čustvene inteligence, če hočeš.
      Danes pa…žal, ugotavljam, da /sem živela/ živim v hudi zmoti…
      :-)
      Ko berem posamezne bloge, ki jih pišejo tovrstne jako bistre glavice, velikokrat obnemim, ker nekako ne morem in ne morem dojeti, da ta moja predpostavka ne velja /več/….

      pred nekaj dnevi sem se hudo zamislila ob besedah preproste ženske, matere dveh prizadetih otrok. Ločitveni postopek od brutalnega moža je vodila ena od sodnic, ki smo jo- ob zadnji veleumni sodniški stavki imeli čast videvati v medijih.
      rekla je:”Ta ženska je popolnoma brez duše. A to bi ji še oprostila. Tega, da je med postopkom hotela poteptati še mojo dušo…tega ji pa ne morem odpustiti.”

      Naj še kaj dodam?

    20. blitz blitz pravi:

      bin, seveda ne mislim, da bodo dobili vsi. Samo nekateri md nadarjenimi in nekateri z zvezami. Govorim le o tem, da so kriteriji prenizki.

      mica, saj zato so pa zmagali, ker je mentorica morda preveč pomagala :lol:

      nevenka, viš, včasih se pa čisto strinjava, tudi meni se zdi zahtevano povprečje prenizko.

      chef, znajti se ni čisto isto kot talent. No, talent za znajti se, tudi to je v redu. Ampak najbrž je to bolj talent za poskrbeti zase, družba pa nima kaj doti od tega :wink: Ampak kako ti je uspelo biti zadosten? Še nikoli nisem srečal nekoga, ki bi bil zadosten. :lol:

      bin, v Sloveniji se ne reče “zlorabiti”, ampak “znajti se” :evil:

    21. blitz blitz pravi:

      baronesa, hvala za komentar, novincev sem še posebej vesel, upam, da se še kdaj oglasiš.

      No, zdaj, ko sem ti polaskal, te bom pa še malo skritiziral :wink:

      Prvič, že kot vzgojni pristop se mi zdi narobe, da se štipendije deli otrokom praktično konec osnovne šole, ki živijo pri starših. Ali pa jih je treba že takrat naučiti, da je vse denar? Čeprav sem hud antisocialist in antikomunist, moram priznati, da so mi bile metode motivacije mularije v prejšnjem sistemu ljubše. Čeprav moji otroci niso med najbolj “premožnimi” v primerjavi z vrstniki, še zlasti v Sloveniji, me vseeno pogosto šokira samoumevnost, s katero dajo vedeti, da denar pade iz neba. Jaz pa jih hočem naučiti, da je treba denar zaslužiti. Ne s tem, kar ti je bilo dano (talent, IQ), ampak s tem, kar si iz svojega daru razvil. Zato se mi zdi sistem testiranja izključno talenta neustrezen. Jaz bi zagotovo prišel med tiste 3% v osnovni šoli, bil pa sem len kot strela. Danes sem verjetno eden tistih, ki slovenski družbi prinesem precej, če ne drugega plačam kar veliko davka. A še vedno vztrajam, da si ne bi nikoli zaslužil nobene podobne štipendije.

      Veš, IQ je na razvitem zahodu že zdavnaj passe, pomemben je bil pred desetletji, danes pa vsi govorijo o EQ - emocionalni inteligenci. V današnji družbi, ki omogoča širokim množicam kakovostno izobrazbo, je takih z IQjem in veliko znanja dovolj, veliko bolj so iskani taki z visokim EQjem, torej taki, ki bodo znali upravljati z vso to množico inteligentnih. Sklepam, da si še mlada punca, ampak verjamem, da boš prišla do enakih spoznanj kot jaz. Tudi jaz sem bil nekoč mladec z visokim IQjem in še prekleto fajn se mi je zdelo. Danes vem samo, da sem aroganten nevednež. Morda sem aroganten še zdaj, nisem pa več tak nevednež, kot sem bil. :lol:

      Prav tako se ne strinjam, da naj država zadrži talentirane v Sloveniji. Danes je svet globalen - res je fajn, če je država tehnološko napredna, vendar pa je v globalnem svetu še pomembneje odpirati se, tudi tako, da svoje nadarjene ljudi država pošilja po svetu, kjer se dokazujejo. Mladi Robert Lešnik denimo je za promocijo Slovenije naredil veliko več, kot če bi ostal v doma. BTW, on najbrž ni imel Zoissove štipendije. Z ostajanjem doma strokovnjak naredi danes bore malo, saj lahko le zakrni.

      Predvsem sem pa mnenja, da je država pristojna le za socialo. Za štipendiranje nadarjenih pa je potrebno vzpostaviti sistem kadrovkih štipendij, kot je to tukaj na Bavarskem. V sprejem v münchenski študentski dom Maximillianeum je potrebno povprečje 1.0, nekako tako kot pri nas 5.0. Državnih štipendij pa ti študenti ne potrebujejo, saj se najboljša nemška podjetja kar tepejo zanje. Tako bi moralo biti tudi pri nas, pa ni, ker je sistem kadrovskih štipendij pri nas povsem propadel, predvsem zato, ker so jih namesto najbolj perspektivnim podjetja dajala otrokom svojih delavcev.

      Strinjam se, da je povprečje 7 zadoščalo za izločitev sanjačev, ni pa zadoščalo za izločitev lenuhov. No, pa saj to tudi ni tako pomembno. Bolj pomembno je to, kar sem napisal v zgornjem odstavku - talente naj iščejo tisti, ki jih bodo znali koristno uporabiti, ne pa država. Dokazan talent je sam po sebi namreč eno figo vreden. Vrednost dobi šele takrat, ko je dokazano uspešno uporabljen.

    22. blitz blitz pravi:

      mica, boljša izobrazba še ne pomeni višje stopnje moralnih vrednot. Je pa dobra osnova zanjo. Zato je dobro izobražen lopov še toliko hujši grešnik, ker ima več možnosti, kot nekdo neomikan.

    23. Martin pravi:

      Blitz, zdajšnje znanje je kot mišice body builderjev - napihnjeno, a brez moči. Vse, kar je količkaj vredno, dela preko študentskega servisa za drobiž, drugi so kelnerji tipa “kvaboš”. Lahko bi na dolgo, a se mi ne zdi potrebno, ker bi moral našteti nekaj abraham srednješolcev, ki so mentorji bodočim doktorjem. Za kozlat.

    24. Martin pravi:

      Pozabil na glavni stavek: treba bo na glavo postaviti študij, potem bodo imele štipendije smisel in veljavo.

    25. Blitz pravi:

      joj, martin, povabil te bom v vlado. Problem je le v tem, da bi vsi bili radi ministri za šolstvo :wink: bolje to kot fuzbalski selektorji.

      Pa še ena zares (ne Zares): zakaj ne pišeš svojega bloga, bil bi moj najljubši bloger. Kot ena Simona, samo da kratko in jedrnato.

    26. bin pravi:

      Kaj je pravzaprav tema “posta”? ;)

      Smiselnost takih štipendij nasploh, ali pravilnost kriterijev? V prepričanju, da si odprl temo na drugo omenjeno možnost, bom ponovil že povedano.

      Kriteriji in še posebno resnične možnosti za pridobitev te štipendije, so bili zelo “trdi”! Malo je bilo otrok, ki jim je bila odobrena. Kriteriji za ohranjanje pa so bili nekoliko nižji, morda tudi prenizki, vendar “iz prakse” poznam primer, ko bi s strožjimi kriteriji odvzeli možnost dokončanja študija otroku, ki je v obdobju gimnazije imel krizo. Ne “krizo lenobe”, temveč se je znašel v razmerah, ko mu je bilo nemogoče ohranjati odličen rezultat zaradi težav doma. Izvlekel se je, in s štipendijo dokončal študij v roku in z dobrimi - odličnimi ocenami. Brez štipendije bi o študiju lahko samo sanjal!

      Vem, taki primeri so izjeme! Toda pravilnik ne pozna izjem, ali pa moraš poteptati vse moralne norme, “se usrati svojim najbližjim na glavo”, če hočeš postati izjema. Človek, otrok, ki je to pripravljen storiti, pa ne bo nikdar vreden denarja, ki ga je zaradi tega prejel!

    27. Martin pravi:

      Kar naj bodo, saj plače niso tako visoke. Bolje biti poslanec z trdim L (r) in mešati - saj veš kaj. Rezultatov ti v tem primeru ni treba kazati.
      Danes bodo zmagali Hrvati, ker so boljši, Turkom pa čestitam za njihovo srčnost. Upam, da so pozdravili starše, še posebej mamo in očeta. In da so vsi trije napadalci najboljši evropski nogometni par. Tudi Portugalci bi včeraj zmagali, če ne bi bili užaljeni, ker so imeli Nemci žogo v posesti mnogo več časa.
      On tej priliki bi pozdravil profesorje elektro Helizim Faxa in jim sporočil, da je problem prehoda v leto 2000 že minil, routerje pa danes sprogramira vsak malce pametnejši štromar drugega letnika Vegove.
      In še: pozdravljam tudi vse bodoče magistre Ekonom lonc Faxa in jim želim, da vsak dan prodajo kako borzo Avstrijcem.
      Dodal bi še misel nemško vzgojenega slovenskega kemika, ki se je iz Štutgarta preselil na Dunaj: balkance ubija nostalgija - ta je smrt za razvoj. Pravi, da fizikalci morajo v penzijo pri 50., intelektualci te pravice nimajo nikoli - ali pa naj si jo kupijo, če sta jim alko ali lenoba zalila možgane.
      Eto, ti vračam za Simona. Sem mona, se dobro poznam.

    28. Martin pravi:

      Da bi pisal Blog? Me preveč spominja na Jano.

    29. Martin pravi:

      Bin, spominjaš me na tisto: oča so vzeli klobaso in mi odrezali dva kolobarja, da sem si namazal zobe z maščobo in laže zagrizel v trd kruh vsakdanjika.
      Znanje? Ja, na nivoju Jima Jonesa. Dober nateg, pa ni gumijasto?
      Veliko ljudi študira, a pravo znanje se pokaže takrat, ko moraš v trenutku določiti rešitev in jo speljai do konca. Sploh ni potrebno, da je najboljša - mora biti takšna, da je rezultat pričakovano dober. Tega pa ni prav veliko, vsi mislijo, da je življenje Inštitut za eksperimentiranje. Konkretno ne bi razlagal preko javnih medijev, z veseljem bom povedal komu na štotku, kot že prej obljubljeno.

    30. Blitz pravi:

      bin, priznam, temo sem začel z drugega stališča, šele kasneje mi je kapnilo to, da naj država skrbi za socialo, talente pa prepusti bodočim delodajalcem.

      Tudi zgodbo o fantu, ki si jo omenil, vidim v tej luči. Seveda je prav, da se mu pomaga končati študij, a tudi to sodi v sfero sociale, ali ne?

      Vse bi bilo enostavneje, če bi bila pravila bolj enostavna, jasna in bi zato bile zlorabe manj možne. Čisto konkreten primer - pred nekaj meseci je bila na tedniku mati, samohranilka, brezposelna, ki živi v nekem propadlem stanovanju in ki kljub le nekaj 100 evri, ki jih dobi na mesec, zaradi ne vem kakšnega razloga ne dobiva otroškega dodatka. In takih izjem ni malo.

      Veliko bolje bi bilo, da bi imeli univerzalni otroški dodatek, ki bi ga dobil vsak in ne bi bilo težav, da nekdo izpade, čeprav je reven. Pa ne mi govorit, da ga premožni ne potrebujejo. Saj premožnejši tudi več davka plačajo, tako, da bi se to izravnalo.

    31. Blitz pravi:

      Martin, imam to prednost, da je tekma že mimo, zato ne bom mimo sekal. Ampak jaz sem navijal za Kroate. :sad: ampak čisto malo.

      Tista o nostalgiji je huuudooo točna, še bolj pa se strinjam s tvojim zadnjim komentarjem.

    32. ditka pravi:

      Do sedaj so kandidate za Zoisovo štipendijo predlagale šole.Koga so predlagali,se vidi sedaj,ko nekateri prejemniki štipendij ne morejo doseči niti povprečja 4,1 v srednji šoli.
      Od letos sam vložiš vlogo.Moraš pa imeti potrdilo o nadarjenosti,pridobljeno na podlagi testov in seveda moraš imeti konec osnovne šole najmanj povprečje 4,5.
      S tem novim pravilnikom bodo imeli možnost kandidirati vsi nadarjeni otroci,ne samo otroci vplivnih staršev.

    33. Blitz pravi:

      Ditka, s prvim stavkom si povedala VSE. :lol:

    34. Chiara pravi:

      No, če mi dovolite, še komentar dejanske Zoisove štipendistke… Najprej se mi zdi rahlo smešno, kako se vsi spotikate na to, kdo je to štipendijo dobil… Kajti obstajajo javno preverljivi kriteriji, po katerih se je dodeljevala in do sedaj je bil eden bistvenih partov tega kriterija pač tisti test, ki se ga piše proti koncu osnovne šole enkrat (sem že pozabila, kdaj). To je test, ki nekoliko spominja na IQ test in je presneto obsežen (in s tem ne zagovarjam ne ene ne druge strani, samo pač povem), zraven tega so se štela tudi najrazličnejša priznanja in dosežki. Če je prihajalo do nepravilnosti, se lahko po mojem mnenju krivi le tiste inštance osnovnih šol, ki so podajale kandidate na zavod za zaposlovanje. To je bilo namreč po mojem mnenju najbolj subjektivno sito v sistemu. Hvala Bogu je na naši šoli tudi ta korak potekal korektno in priznati moram, da smo bili res predlagani sami takšni, sicer odličnjaki (vendar to v osnovni šoli pomeni bore malo:) vendar pa tudi aktivni na najrazličnejših kulturnih, glasbenih in nevemkakšnih področjih še… Če se vam je zdelo, da so štipendijo dobili napačni, je morda problem prav tu - da so že šole same prijavljale subjektivno “kupljene” kandidate…?

      Naslednja stvar - z denarjem, ki sem ga skozi srednjo šolo dobivala kot zoisova štipendistka, sem dejansko živela. Stanovala sem v dijaškem domu in tudi vse “nujno potrebne” pripomočke (od kavbojk in superg pa do sendviča za malico) sem si kupovala sama (kar je pač precej olajšalo družinski proračun). Tako smo se domenili doma. Bistven pri tem je torej dogovor. Zoisova štipendija ni štipendija za socialno ogrožene in zato je neumno govoriti, da so jo dobili tisti, ki denarja sploh ne potrebujejo (to je argument, primeren za državno oziroma republiško štipendijo…) Gre se pač za način; tudi nekateri moji sošolci so prihajali iz dokaj dobro finančno stoječih družin, dobivali žepnino od staršev in imeli še Zoisovo… Pač, ne moreš gledati tako… Vzgojite svoje otroke tako, da bodo imeli do denarja realen in korekten odnos, pa tudi s tem ne bo težav…

      in samo še ena malenkost: sem maturantka, ki bo letos po vsej verjetnosti izgubila štipendijo prav zaradi novega pravilnika. In naj vam kar takoj povem: z novo mejo za obdržanje se POPOLNOMA strinjam. in TO NI glavno, kar nas maturante moti, kajti večina nas je mnenja, da je bila dosedanja omejitev mnogo prenizka (za domnevno nadarjenega dijaka dober uspeh res ni dosežek, se strinjam z vami!). Vsekakor pa se ne strinjamo z načinom, kako je do sprememb prišlo ozisoma kako smo zanje izvedeli. Kajti konkretno je to izgledalo tako: medtem ko smo maturantje zaključili s šolskim letom, se intenzivno pripravljali na maturo in seveda že sanjali o študentskem življenju, smo regija za regijo pričeli dobivati sporočila, da se za nas že šteje novi pravilnik… razumete? ko smo imeli ocene že zaključene in lično zabeležene v sspričevalih, smo ugotovili, da za nas pravzaprav sploh ne velja več stari pravilnik… Tovrstne zadeve bi bilo mnogo korektneje sporočiti na začetku šolskega leta, ko je bilo “platno” še celo… Zraven tega naj vam povem, da bodo štipendijo izgubili tudi nekateri tisti, ki so bili pravdobri (kajti na določenih gimnazijah je to že kar lep uspeh - upam da se strinjate, da zahtevnost pač ni enaka na vseh srednjih šolah..) Ko smo se začeli malec zanimati za vso stvar, pa smo (kljub naši neivni neizkušenosti) začeli ugotavljati, da clo tisti, ki naj bi točno vedeli, kaj se dogaja, niso imeli pojma… Celo nekatere enote zavoda za zaposlovanje so na začetku leta dajale informacije, da bo dober uspeh še vedno zadovoljiv… Zraven tega smo ugotovili, da so določene regije obvestilo o dvigu kriterijev dobile precej pred koncem šolskega leta (ljubljanska, kateri pripadam jaz, ga je dobila teden po končanem pouku četrtega letnika…) Takšne in podobne malenkosti se mi pač ne zdijo poštene in upam, da se strinjate z mano…

      Lep pozdrav,
      Klara

    35. bin pravi:

      Ditka!

      Ti si verjetno med najbolje obveščenimi tukaj? Kako je po novih pravilih s številom podeljenih štipendij? Bodo kar vsi, ki izpolnjujejo kriterije in so se prijavili, to štipendijo tudi dobili? Dvomim! Kje bo “sito”? Doslej je bila to nekakšna “komisija” na šolah. Kdo bo odločal sedaj? Uradniki na območnih zavodih? GROZA!!!

    36. Blitz pravi:

      Klara, hvala za obsežen in iskren komentar.

      Kot sem že prej napisal, se mi zdi vsaj vprašljivo, če ne že sporno, da država razdeljuje kakršnekoli druge štipendije kot socialne. Tiste za nadarjene bi namreč morali dajati delodajalci, ki si želijo zase pridobiti najbolj talentirane kadre. A mi je seveda povsem jasno, da pri nas tega zaenkrat ni in bržčas še nekaj let (upam, da ne še več) tudi ne bo, saj so sistem kadrovskih štipendij podobno kot sistem najemniških stanovanj konec osemdesetih sesuli in doslej ni še nihče naredil kaj veliko za ponovno vzpostavitev.

      Lepo, da si denar tako smotrno porabila in tudi sicer se mi zdi manj sporno, če so štipendije dobivali dijaki, ki so šli v šolo od doma. Lepo si napisala, da nisi socialni primer in da zato druge štipendije ne bi dobila. Ampak vprašljivo se mi zdi, zakaj bi torej država dajala denar tebi in ne nekomu drugemu. Samo zaradi uspeha in talenta? OK, lahko se je pač država odločila, da bo posebej skrbela za talentiran kader, to je njena pravica. Ampak ali ni morda s tem ogrozila svojih drugih nalog? Državna malha je namreč omejena. Če daš nekomu na levi, ti ostane manj za tistega na desni in obratno. Ali podeljevanje štipendij nadarjenim, ki bi jih sicer lahko med šolanjem vzdržavali starši, pomeni, da se bo našlo manj denarja za manj izjemne, a še vedno dovolj nadarjene dijake in študente, ki jih starši ne morejo vzdrževati.

      Kar se pa tvojega zadnjega odstavka tiče, pa ti lahko rečem le: “welcome to Slovenia”. Sprejemanje ne dobro dodelanih odločitev, luknjasta pravila in slaba informiranost je naš “middle name”. meni se zdi to katastrofa, večina Slovencev je pa na to ponosna. Ne v vsakem konkretnem primeru, ampak na splošno. Temu rečemo fleksibilnost. na tem blogu sem že nekajkrat pisal o prav takih stvareh, pa so me razen redkih izjem (Dajana, Commonsense in še nekdo, pa se trenutno ne spomnim, kdo) vedno raztrgali. Češ da je prav fleksibilnost in nakoliko balkanska razpuščenost tisto pravo, da nismo preveč zategnjeni. Evo, potem se pač ne smejo razburjati zaradi takih malenkosti, kot je na horuk uvajanje sprememb. :sad:

    37. ditka pravi:

      Nobeden prejemnik Zoisove nagrade ne bo dejal,da jo je dobil na lepe oči.Me zanima,kako si lahko zelo uspešen na maturi,če nimaš vsaj pravdober uspeh na koncu srednje šole.Še prav posebej me pa zanima,koliko zlatih in zelo uspešnih maturantov ima Zoisovo štipendijo?
      Po moje je dober uspeh v srednji šoli sramota za Zoisovega štipendista.
      bin,
      komisija na šolah se je odločala po svoje.Sedaj je merilo,da si v zgornjih odstotkih po nadarjenosti in moraš imeti 4,5 povprečje v osnovni šoli.Glede na število kandidatov odločajo potem še priznanja na državnem nivoju.Kako je z “izjemni dosežki”pa tudi jaz ne razumem popolnoma.

    38. frau Blitz pravi:

      Ditka, tudi meni se zdi malo čudno, da je kar nekaj Zoisovih štipendistov padlo pod 4.1. Človek bi pričakoval, da gre za ambiciozne marljive ljudi, ki jim bo glede na dokazano inteligenco, pod častjo imeti trojke. Seveda kakšnemu tudi pade motivacija ali pride v kakšno krizo, ampak to bi po moje smela biti bolj izjema.

      Seveda pa bi bilo zanimivo videti kako končajo tej naši talenti in koliko je med njimi zlatih maturantov. Oziroma koliko zlatih maturantov je imelo Zoisovo.

      Učitelji se mi ne zdijo primerni, da bi odločali o tem kdo bo dobil štipendijo. V majhnih sredinah so lahko pod takimi ali drugačnimi pritiski in so bolj težko objektivni. Kako naj ne predlaga kolegičinega sina, če ve da bo drugo leto kolegica odločala o njegovem otroku.

    39. frau Blitz pravi:

      Štipendijo za nadarjene kjer je odločilen IQ in gre za osebe od katerih se pričakuje, da bodo dosegli akademsko izobrazbo bi po mojem mnenju smeli podeljevati šele po maturi, za študij. Za take bi se potem delodajalci najbrž stepli in bi to nekaj pomenilo, da si bil Zoisov štipendist. S tem , da podeljujejo štipendijo že konec OŠ jo samo razvrednotijo, ker so kasneje marsikateri štipendisti Zoisu bolj v sramoto kot ne. Poznam take, ki so zabluzili in take ki so ponavljali. Od vseh, ki jih poznam in so imeli Zoisovo je samo eden, ki jo je res po mojem mnenju upravičil.

      Seveda pa mislim, da bi tudi v srednjih šolah lahko podeljevali take štipendije, naprimer zelo nadarjenim dijakom strokovnih šol. Tam bi pač morala biti druga merila.

      Smešno je, da se po eni strani izbira na podlagi nekih testov, istočasno pa so pogoji za ohranitev štipendije (bili) precej skromni.

    40. rabarbara pravi:

      Se popolnoma strinjam, da so bili kriteriji za ohranitev
      Zoisove štipendije do zdaj smešno nizki. Od prejemnikov
      štipendij za nadarjene bi človek pač pričakoval nadpovprečne
      rezultate.
      Pred časom so se pojavile govorice, da bi naj tudi pri Zoisovih
      štipendijah uvedli cenzus. To bi bila šele bedarija.
      Kdor je nadarjen, je nadarjen. Ne glede na to, koliko zaslužijo
      starši. Je pa že bolj normalno, da se dvignejo kriteriji za ohranitev štipendije kot pa da se uvede cenzus.

    41. nevenka nevenka pravi:

      Frau blitz, nadarjeni so tudi umetniki. Ne samo abstraktno misleči, torej tudi asociativno misleči.Tudi oni bi morali imeti pravico do Zoisove štipendije. Pa je očitno nimajo, če jo pogojujejo še z ne vem kakšnimi nagradami. Saj vsi, ki so nadarjeni niso tekmovalci po naravi.
      Nadpovprečna ocena študenta očitno še zdaleč ni dovolj. Tu pa se mi zdi sistem malce krivičen.

      Ali iz človeka v resnici kaj bo se v resnici vidi šele na fakulteti. Srednje šole bi morale imeti drugačen način štipendiranja.

    42. baronesa pravi:

      najprej odgovor na vprašanje (pač po mojih omejenih podatkih): prav VSI zlati maturantje v moji regiji (v letu ko sem maturirala) smo imel zoisovo. Očitno torej kriteriji niso ravno čisti zgrešeni.

      nato pa še komentar na ‘razlago’ o EQ-ju. Saj vem, da g. Blitz verjetno ni želel povedati, da bi bilo bolje, ko bi se štipendija podeljevala po tem kriteriju, ampak vseeno: Kot prvo mi ni ravno jasno, kako bi potekal test konec osnovne šole, ki bi meril emocionalni količnik. Kot drugo, bi podeljevanje na tej osnovi bilo še toliko bolj podvrženo anomalijam in zlorabam, saj je še toliko težje vzpostaviti objektivne kriterije, kar nekateri očitate že temu sistemu (ne morem soditi, ali upravičeno ali ne.
      In tretjič, v kolikor ste mnenja, da IQ ni nikakršno zagotovilo za dejanski uspeh v življenju in za srčnost in zrelost te osebe (kar je seveda čisto res), potem je rahlo nenavadno, da se v isti sapi poudarja, da je sramota, če imajo zoisovci slabo oceno in se številčna ocena vzame za edino merilo.

      Tudi meni je bila štipendija edini vir preživetja poleg študentskega dela in je zame gotovo opravljala tudi socialno funkcijo. Kar se pa odnosa do denarja tiče, ga seveda nobena štipendija ne bo pokvarila, če ti starši privzgojijo zdrav odnos do denarja. Ravno dejstvo, da imaš svoj mesečno znesek, s katerim lahko razpolagaš in si moraš iz njega kupiti vse, kar potrebuješ, te še dodatno nauči spoštovanja in občutka, da denar ne pada z neba in da moraš gospodariti s tistim, kar imaš…

    43. frau Blitz pravi:

      Kot sem že povedala, se mi štipendij za nadarjene ne zdi smiselno podeljevati po osnovni šoli. Ampak, če že podeljujejo te štipendije na podlagi IQ testov se mi zdi smešno, da so pogoji tako nizki. Tudi 4,1 se mi ne zdi za nekoga, ki je nadpovprečno inteligenten nič posebnega. Saj mu menda ne dajo štipendije za nagrado, ker se je rodil z dobrim IQ, ampak zato da bo razvijal svoje talente, menda. No, vsaj jaz si to tako predstavljam. Ocena tri in povprečje sedem je za Zoisovega štipendista znak, da je bodisi len ali pa si štipendije za nadarjene preprosto ne zasluži. Tudi povprečje 8.1 ni nič posebnega. Sama sem imela 8.0 na farmaciji in se niti slučajno nikoli nisem počutila nič posebnega. Nisem bila niti posebej pridna, niti se nikoli nisem imela za nadarjeno. Če bi bila motivirana bi z levo nogo dosegla višje povprečje. Je pa res, da te štipendije nisem imela. Imela sem čisto običajno družbeno, ki je bila nižja od štipendije kakšnega kolega s Zoisovo, pa čeprav sem imela morebiti od marsikaterega višje povprečje.

      Nevenka, če že podeljujejo te štipendije tako množično, da se odvijajo cele vojne med starši in učitelji, bi bilo smiselno uvesti še kakšne druge kriterije kot je IQ, se strinjam. Tudi štipendije za nadarjene dijake v rokodelskih poklicih. Le v primeru slednjih , se meni osebno, zdi smiselno podeljevati štipendije za nadarjene na srednjem nivoju.
      Za ostale, ki ciljajo na izobrazbeni lestvici višje, bi pa bilo , po mojem, smiselno uvesti štipendije šele na podlagi mature oziroma uspehov v srednji šoli. Take štipendije bi bile zaradi mene lahko zelo visoke in znamenje nekega prestža. Sedaj pa je tako, ko si se enkrat zavihtel na voz, si tam. Potem pa polako. Seveda ne vsi. Po mojem mnenju se te štipendije podeljujejo kar preveč množično in so razvrednotene.

      Sama sem za uvedbo univerzalnega otroškega dodatka, ki bi bil za vse enak in da tako noben otrok ne bi, zaradi finančnih omejitev ali prismuknjenih staršev, dosegel nižje izobrazbe kot bi jo, glede na njegove talente, lahko dosegel.

      Baronesa, ne vem, če si me razumela. Hotela sem povedati, da če že je merilo IQ za podelitev, potem je sramota, da so merila za podaljšanje(bila) tako zelo nizka. Za nekoga, ki ima IQ tako visok, da je med tremi procenti, po mojem mnenju trojka je sramota in 7.1 tudi. Sploh, če se je potegoval in dobil tako štipendijo in ni imel nekih omejitev ali posebnih dogodkov, ki bi mu ovirali študij. In 8.1 in 4.1 tudi ni ravno nekaj fantastičnega in izjemnega.

    44. bin pravi:

      @Frau Blitz

      /… Sama sem za uvedbo univerzalnega otroškega dodatka, ki bi bil za vse enak in da tako noben otrok ne bi, zaradi finančnih omejitev ali prismuknjenih staršev, dosegel nižje izobrazbe kot bi jo, glede na njegove talente, lahko dosegel. …/

      Lepe misli, vredne posnemanja! Toda mi živimo v državi, ki je daleč manj sposobna takega pristopa, od Nemčije! Ne bi tukaj razpravljal o vzrokih, vendar je tako! Imaš morda “recept”, kje bi vzeli, ne da bi povišali davke ali omejevali nebrzdane “prinose kapitala”, zadostna sredstva za izvedbo tega projekta? Univerzalni otroški dodatek, ki bi vsakemu otroku omogočil šolanje do nivoja, ki ga omogočajo njegove sposobnosti, talenti?

      Med želje, ideje, in kruto stvarnost smo razpeti! :sad:

    45. frau Blitz pravi:

      Bin, seveda ti ne morem tako na prvo žogo našteti kje bi vzeli. Ampak sem prepričana, da je kje in še bolj da bomo to tako ali tako morali storiti. Slovenija se stara in potrebuje vsakega mladega človeka. Naprimer Nemčija že bije plat zvona in vabi strokovne kadre. Moja bivša sodelavka se ravno seli na Norveško. Tega bo vedno več in nobene Zoisove jih ne bodo zadržale. Zadržala jih bo samo racionalna družinska, davčna in stanovanjska politika. Sicer se bomo potopili skupaj mladi in stari. Če moja hči ne bi tako pritiskala se mi ne bi nikoli vrnili. Življenje v Sloveniji je namreč hud luksus.

    46. Mikec pravi:

      @ Blitz,
      “ALI uvrščenost med najboljših 5% svoje generacije ALI izjemni dosežki. Torej ne IN, kot bi človek pričakoval.”

      Je ta uvrščenost med 5% svoje generacije od fakultete do fakultete odvisno ali na splošno? Ker če je na splošno, je definitivno neumno. Ne moreš primerjati nekega družboslovnega študija z naravoslovnim. Recimo strojništvo z ekonomijo -> dan in noč po težavnosti.

    47. Chiara pravi:

      Hmmm… Frau Blitz, včasih dobim občutek, da se ti zdi edini kriterij in merilo nadpovprečnosti višina številke, napisane v redovalnici… Naj ti povsem iskreno povem, da je to precej relativna meja… Kajti so tiste vrste “nadpovprečni”, ki svoje srednješolsko življenje dejansko posvetijo izključno le knjigam ter pridnemu zrenju v šolske zvezke. Če temu prištejemo še nekoliko manj zahtevno šolo, imamo pred očmi dijaka, zrelega za nadpovprečnost po tvojih načelih? Nevem, no… Če sklepam po sebi, lahko rečem, da sem skozi sredno šolo počela še ogromno nekih zadev, pela pri vseh mogočih zborih, vodila svojega, bila animatorka, vodila večino kulturnih prireditev na gimnaziji (za kar je bilo potrebno pisati tudi scenarije…), pisala članke, reportaže… S tem hočem povedati le to, da so mi vse te stvari (ki se mi pač zdijo pomembnejše od tega, da bom imela matematiko 5, če grem študirati slovenščino…) vzele ogromno časa, ki bi ga lahko (po vzoru nekaterih sošolk - odličnjakinj) posvetila učenju. Pa ga nisem in zato nisem bila nikoli odlična. Vendar pa se mi ne zdi preveč oholo trditi, da drži dejstvo, da vsega “obstranskega” ne bi mogla opravljati poleg šole, če se ne bi v meni skrival vsaj minikošček tistega, kar naj bi človek imel za Zoisovo štipendijo… S tem pa pridem tudi do vprašanja o smiselnosti štipendije za nadarjene. Po mojem mnenju je bistvena predvsem motivacija - najbrž boste iskreno priznali, da je pri 16ih, 17ih letih le-ta v obliki denarja kar dobra (pa nisem materialistka niti ne podpiram te miselnosti. Je pa dejstvo, da pri teh letih pač težko prideš do kakšnega drugega konkretnega vira denarja - razen če imaš srečo in ti umre bogata tega iz Amerike…) Zraven tega pa je sveta resnica, da brez določenih sredstev tudi neverjetno nadarjeni včasih (na žalost…) ne morejo izkazati svojega talenta (poglejte na primer samo cene ur v glasbenih šolah…) niti ne morejo opravljati vseh dejavnosti, ki bi jih sicer. Tako pač je in strinjam se, da se najbrž marsikateri pokojni intelektualec ali pa umetnik obrača v grobu… :)

      aja, samo še ena malce banalna… Ne vem, zakaj se vam zdi povprečje 4,1 tako sramotno… Kajti res mi lahko verjamete, da ni. (vsaj ne v vseh primerih) =)

    48. Mikec pravi:

      @ Blitz,
      “ALI uvrščenost med najboljših 5% svoje generacije ALI izjemni dosežki. Torej ne IN, kot bi človek pričakoval.”

      Je ta uvrščenost med 5% svoje generacije od fakultete do fakultete odvisno ali na splošno? Ker če je na splošno, je definitivno neumno. Ne moreš primerjati nekega družboslovnega študija z naravoslovnim. Recimo strojništvo z ekonomijo -> dan in noč po težavnosti. 2 na letnik imata zadovoljivo povprečje, 2 na letnik! A na drugih faksih cela horda in na račun tega “trpi” tehnično izobraževanje, ker se marsikdo raje odloči za lažji faks, saj tako prihrani tudi do 10.000 € ali več v izobraževanju. In ne, to niso mali denarci.

      Pridobiti štipendijo v srednji šoli je praktično nemogoče. Sošolec imel same petice, imel kar nekaj priznanj iz tekmovanj, pa je ni dobil. Stvari so se precej spremenile in veze ne pomenijo več kaj dosti. Štipendija je največ odvisna od tega, kako dobro rešiš teste v 7. oz. sedaj 8. razredu OŠ.

    49. frau Blitz pravi:

      Draga Chiara, jaz sem že povedala, da sem za univerzalni otroški dodatek, ki naj bi pomagal ali omogočal vsem gojiti svoje talente in jih spodbujal, da čim več dosežejo.

      Ampak ponavljam, če je merilo za pridobitev IQ in dobitniki spadajo med 3 procente najboljših v generaciji bi jim moralo biti novo zahtevano poprečje mala malica, staro pa je bilo sploh mimo. Sploh, če vemo, da so manj srečni odličnjaki, ki se niso uspeli prikopati do Zoisove že na podlagi uspeha v OŠ, kljub odličnosti niso uspeli dokopati do le te kasneje v srednji šoli. Za sošolce pa so neredko imeli trojkarje, ki so te štipendije imeli. Poznam točno tak primer.

      Če bi bilo merilo vsestranskost bi se še bolj mutilo, čeprav verjetno res padejo skozi kakšni res zagnani. Ampak potem naj pač nekomu podelijo štipendijo zaradi dosežkov na področju zborovskega petja, zakaj ne.

      To, da je štipendija odvisna od testov v OŠ se mi zdi mimo, ker je to bolj nagrada za prirojeni IQ. Dosti bolj smiselno bi jih bilo podeljevati po maturi za razločna področja. Na primer za humanistične študije, za naravoslovne, za umetniške.

      Ampak te štipendije so po moje dosegle svoj labodji spev, ker bo le malo štipendistov uspelo zdržati nivo. Spremembe se mi zdijo nujne, ker dosedanji nivo za podaljšanje je bil že kar smešen, če že ne žaljiv do davkoplačevalcev.

    50. Chiara pravi:

      Pa saj to z novo mejo sploh ni dilema, no… Jaz se z njo povsem strinjam, gre se za način (kot sem povedala že zgoraj).

      Kar se tiče krivičnih primerov, pa… A obstaja kakšno področje, kjer se da vzpostaviti univerzalni zakon, ki bo preprečeval vsakršna neskladja in krivična odstopanja? Že Platon je v svoji Državi prišel do zaključka, da je nerealna:)

      Še vedno pa trdim, da je srednja šola že čas, ko tisti ambiciozni začno precej aktivno uporabljati svoje talente in jim štipendija marsikaj olajša! Torej bi podeljevanje po maturi tovrstne podvige precej oviralo…

    51. blitz blitz pravi:

      MIkec, kolikor vem, gre za najboljših 5% v svoji generaciji na svoji fakulteti.

    52. alcessa pravi:

      Naj zaradi statistične relevantnosti še jaz dodam zgodbo, “ki jo je pisalo moje življenje”:

      Zoisovo štipendijo sem po opravljenem IQ-testu dobila v srednji šoli, nisem spadala k najboljšim odličnjakom in se nisem ves čas pridno učila. Poleg mene jo je dobila še ena sošolka, ki je bila veliko bolj pridna, je pa pozneje študirala umetnost.

      Za sprejem na faks sem (precej) uspešno naredila sprejemce, večina mojih sošolcev in sošolk s Zoisovo je bila pridnih in pa predvsem vpadljivo bolj pametnih od povprečja, pozneje jih je veliko dobilo službo na faksu. Sama sem sicer ohranila povprečje nad 8, s čimer se kot anglistka in nemcistka ne morem hvaliti, ker ga ni človeka, ki bi verjel, da je to znak nadarjenosti :-) Mogoče pa bi se lahko pohvalila s tem, da nisem dobivala samih desetk, ker za to ni bilo časa. Tudi na faksu sem se večinoma učila toliko, kot se mi je zdelo potrebno in predvsem to, kar me je zanimalo (in tega ni bilo malo). Poleg tega sem kaj kmalu začela pridobivati delovne izkušnje in tudi po faksu nisem bila brez dela - skratka, svoje domnevno nadarjene sive celice sem uporabljala, kjer koli se je dalo (tudi na žurih!). Res je, da nimam pojma, ali sem res nadarjena, in res je, da je za velik del moje življenjske poti odločilnega pomena predvsem samoohranitveni nagon, ki pa je pomemben del marsikatere ženske biografije v revnejših, patriarhalnih predelih Slovenije.

      Spoznala pa sem tudi nekaj Zoisovih štipendistov, ki niso tako premočrtno napredovali skozi letnike, kot moji zgoraj omenjeni sošolci - vendar so bili očitno nadarjeni. Lepe ocene pomenijo samo, da je nekdo priden, nadarjenost pa, da ima nekdo jajca/jajčnike, raziskovati in spoznavati nove stvari. In takih je bilo kar nekaj. Prepričana sem, da Sloveniji ne škodijo, temveč, da prej ona škodi njim, ker v materi kurji službe najraje dobijo povprečneži, saj se zaradi njih nihče ne počuti ogroženega. A to je že druga zgodba.

      V cajtngu mojega moža piše, da tudi v Nemčiji večinoma ne marajo nadarjenih “Einserjev”, torej “Desetkarjev”, ker ti večinoma po svojem značaju odstopajo od povprečja in motijo sožitje.

      Skratka, ni razloga, da bi nadarjenim kdo zavidal. :-)

    53. doknir pravi:

      Eden imed avtorjev “algoritma” za podelitev ZŠ je bil dr.Jan Makarovič, ki
      je za doktorat opravil “raziskavo o nadarjenosti”

      http://www.fuds.si/index.php?q=si/node/301

      Se pa kar strinjam z naslednjim:

      http://www.mladina.si/tednik/200824/rusenje_sistema
      [quote]
      Zoisove štipendije nikoli niso bile mišljene kot nagrada
      za dober uspeh. Prav nasprotno. Bile so namenjene tudi
      spodbujanju tistih, ki zaradi svojega socialnega položaja
      dobrih šolskih ocen še niso izkazovali.
      [/quote]

    54. frau Blitz pravi:

      @doknir. Mogoče je to kar praviš res (in s tem bi se tudi jaz strinjala), vendar pa v praksi ni bilo ravno tako. Pa sem velik del šolanja še opravila v prejšnjem sistemu. Štipendijo pa je edina v srednji šoli imela sošolka iz bogate družine in kar dobrimi ocenami. Medtem , ko je meni ni nihče ponudil, čeprav prihajam iz precej skromne delavske družine in nisem bila odličnjakinja. Sem pa vseeno diplomirala na zahtevni fakulteti. Ampak očitno nisem nadarjena. :wink: Tako, da sedaj prvič slišim za to. Je pa res, da sem vedno hodila v cerkev. Pravzaprav so skoraj vsi štipendisti , ki jih poznam iz gmotno dobro podkovanih družin, nekjateri celo zelo bogati. Je pa res, da razen izjem večina ni imela (in nima) nič posebej dobrih ocen.

      In,hvala za link Doknir, sedaj vidim, da jih je kar 12000. Zakaj raje ne uvedejo univerzalnega otroškega dodatka, res ne vem.

      Pa še to, če je tako kot pravijo v članku, da so štipendije namenjene predvsem za spodbujanje mladih iz nepriviligiranih družin, ki so na podlagi testov prepoznani kot potencial, čeprav še ne izkazujejo odličnosti je res smešno, da je bil pogoj za pridobitev odličen uspeh in neka priznanja v OŠ in da ni bilo finančnega cenzusa????

      Sedaj, ko sem to prebrala vidim, da se mi je zgodila krivica. Ha haVsi dobro vemo zakaj so bile te štipendije. Bile so nadomestilo za Titove.

    55. frau Blitz pravi:

      Da pa ne bom delala krivice državi, moram povedati da sem vedno imela družbeno štipendijo, ki je bila verjetno nižja kot Zoisova. Je pa res, da si nisem mogla privoščiti narediti izpita za avto že v srednji šoli ali na faksu, ker sem vse kar sem zaslužila dala v hrano in obleko in nisem niti slučajno smučala in potovala. Medtem , ko vem da so si nekateri Zoisovi dajali to na stran, ker so imeli od doma dovolj, in so si privoščili lepa potovanja. Verjamem pa , da so se sem ter tja spomnili na še kakšnega iz depriviligiranega okolja.

    56. alcessa pravi:

      Ja, Frau Blitz, jaz sem živ dokaz, da Zoisova štipendija sama po sebi ni zadostovala, če si študiral in živel povsem neodvisno od staršev. Zato pa je bil Študentski servis.

    57. alcessa pravi:

      Hm, sem bila torej “Quotendepriviligierte”? (analogno k “Quotenfrau”)

    58. Nataša (2) pravi:

      Liebe frau Blitz,
      Zoisova štipendija je bila nekoč (konec 80-ih, začetek 90-ih) res razmeroma velika. Kasneje pa je vsaj po mojih izkušnjah izrazito izgubljala na svoji veličini. Ob vpisu absolventskega staža (op. že proti koncu 90-ih)sem sama na povprečje iz najvišjega cenovcnega razreda dobivala nižjo štipendijo kot brat, ki se je šolal v od stalnega prebivališča 25 km oddaljenem kraju, socialne (po vaše družbene ?) štipendije. Kakšno je stanje danes ? Ne vem.

      Sicer pa se strinjam z Alcesso: “Prepričana sem, da Sloveniji ne škodijo, temveč, da prej ona škodi njim, ker v materi kurji službe najraje dobijo povprečneži, saj se zaradi njih nihče ne počuti ogroženega. A to je že druga zgodba.” Ali Vegova priznanja, Zoisove štipendije, Mladi raziskovalci ipd. ti sami po sebi ne zagotavljajo uspeha, prej nasprotno. Žal./!/?

    59. frau Blitz pravi:

      Alcessa, ne smem biti krivična do svojih staršev, ker me res niso pustili na cedilu in so mi pomagali, kolikor so mi lahko. Tudi država mi je čisto korektno pomagala, ne smem biti krivična. Ampak počitnice so pa bile čas za dodaten zaslužek in ne za potovanje na Tajsko s prihranjeno štipendijo. Ni šlo zato, da bi nas socialce pustili na cedilu, ampak so se spomnili še druge možnosti, da so še tistim , ki niso potebovali še kaj dodali. V bistvu me zaradi tega ne boli glava, samo naj mi ne prosim polnijo glavo z nadarjenimi . Naj pač rečejo bobu bob. Alcessa, točno to sem pomislila, ko sem brala tvoj komentar. Ha, ha

      Sama podpiram Kinderdgeld, kot ga poznajo v nemčiji, ne glede na dohodke. Vse drugo je voda na mutni mlin.

      Prihajam iz proletarske družine in smo res živeli skromno, ne spomnim se niti enega družinskega dopusta, nismo pa bili socialfall, to pa hvalabogu ne. Ko sedaj po blogu berem kaj so nekateri dali skozi vidim, da sem imela precej ok otroštvo. Niso se sicer kaj veliko ukvarjali z menoj ,ampak kot vidim to sploh ni bilo tako slabo. Mama me je naprimer poslala samo z avtobusom v tretjem razredu, da si nakupim šolske potrebščine. Seveda mi je dala denar, ampak sedaj ko imam sama hčer se mi to zdi nekoliko odbito.

      Nataša, jaz sem študirala ravno konec 80 in začetek 90. To, da sem napisala, da se mi je zgodila krivica je bil bolj hec. Slovenija, kakva je takva je, naša je ali drugače, Slovenija je dežela v kateri živijo Slovenci in smo ji mi v ravno tako škodo kot ona nam.

      Hotela sem povedati, da so za spodbujanje depriviligiranih v prejšnjem sistemu imeli družbene štipendije. Če si je nekdo, ki je bil pod cenzusom pridobil kadrovsko je imel lahko obe. Zoisove pa so bile štipendije za nadarjene, ki pa so se namnožile šele kasneje, v mojih časih so bile bolj ko ne izjema. In ko sem prebrala, da so bile namenjene pravzaprav depriviligiranim se milo nasmehnem. Razen Alcesse, so vsi za katere vem, da jo imajo kar dobro podprti.

    60. Chiara pravi:

      Frau Blitz, na seznam k Alcessi lahko dodaš še mene :)

    61. bin pravi:

      Frau Blitz?

      Kaj si ti na domžalskem območju “gor rasla”?

    62. ditka pravi:

      Pomembno se mi zdi,da bo z novim pravilnikom upoštevano višje povprečje.Tako se bo pokazalo,kdo do te štipendije ni bil upravičen.Povprečje 4,1 v srednji šoli ne bi smelo biti problem za nobenega Zoisovega štipendista.

    63. bin pravi:

      Se strinjam, ditka, z manjšo izjemo!

      Dijaki s trenutnimi težavami? Daljša bolezen, težave v družini in podobno, lahko ogrozijo to povprečje. Nekatere od teh težav pa so včasih take narave, da jih ne želimo, ne moremo razgaljati pred javnostjo. (Organ, ki bi odločal o izjemni možnosti nižanja kriterijev pa je kljub drugačnim pravilom, javnost!)

    64. frau Blitz pravi:

      Bin, zakaj ravno na Domžalskem? Ne nisem. Na Primorskem, a sem že v srednjo šolo hodila v Ljubljano. Sem iz usmerjene generacije.

      Chiara, če si iz tako skromne družine kot jaz potem boš brez problema dobila socialno štipendijo, vsaj upam in boš vseeno lahko študirala. Želim ti veliko uspeha in predvsem, da si si izbrala pravi študij.

    65. Blitz pravi:

      Bin, organi, ki odločajo o takih zadevah, pa res niso javnost. Ima pa javnost pravico vpogleda v njihovo delo, ampak to ni isto.

      Kot bi dejal, da je vlada ali predsednik države javnost.

    66. bin pravi:

      @Frau

      Tisto, o dveh vzporednih štipendijah je bilo tam, na “domžalskem” najbolj razširjeno. Ker so “kadrovske” štipendije podeljevali zasebniki svojim bližnjim in niso bile evidentirane v prijavi za “socialno”.

      @blitz

      Javnost je tisto, kar ni zasebnost! Podatki iz območnih uradov pa se z bliskovito naglico razširjajo v prostor. Seveda ne v vseh primerih, tudi izrazito proti predpisom, toda realnost je taka! O hujši bolezni, ki še ni vidna na zunaj, ali o težavah v partnerstvu, ki otroka začasno onemogočajo pri vzdrževanju odličnega uspeha, obvesti tak “območni urad”, pa bo isto, kot bi nalepil na oglasno desko! :sad:

      Zato nekateri raje izgubijo status, kot bi uveljavljali izjemno olajšavo! Samo to sem mislil z “javnostjo” in zaradi tega mi nekoliko nižji pogoji za ohranitev že pridobljenih pravic niso tako nesprejemljivi.

    67. ditka pravi:

      bin,
      take primere sem spregledala.Za take bi morale obstajati olajševalne okoliščine.Potem smo pa spet tam.Tisti “primerki nadarjencev”,ki jih imam jaz v mislih,bi najbrž brez problema uveljavljali tudi olajševalne okoliščine.

      Ti povem,da mi na to štipendijo nikoli nismo računali.Zato se lažje sprijaznim s tem,da nam je ušla iz rok.Sem pa še vedno mnenja,da jo zaslužijo res nadarjeni učenci s konkretnimi rezultati.

    68. frau Blitz pravi:

      Bin, ja varstvo zasebnih podatkov je pa pri nas druga zgodba. Tako, da ti verjamem. samo, če bi bila možnost, da bi samo prekrižal en kvadratek po svoji presoji in ne bi predložil mnenj specialistov, zdravnikov ali socialnega skrbstva bi bilo zlorab še več.

      Bin, tisto z dvojno štipendijo vem iz prve roke in v tem primeru ni bilo vmes nobenih zlorab. Tako je bilo. Verjamem pa da so to tudi delali bolj po umetniško. Sploh privatniki, ki so pri nas nekateri kljub bogatiji uradno reveži in se lahko zaradi nizkih dohodkov kvalificirajo za socialno pomoč.

      Ditka, jasno, eni bodo vedno našli luknjo. Če so super petkarji bodo štipendijo dobili zaradi uspeha, če to niso zaradi IQ testov, sicer pa se bodo kvalificirali za depriviligirani potencial. če bo še kaj ostalo pa bo še kdo drug prišel zraven, kdo ki pa bi res lahko pa bo preusmerje na socialno. Ravno zaradi tega sama podpiram univerzalni otroški dodatek ne glede na dohodek.

    69. bin pravi:

      Še eno izkušnjo, ki odpira nove poglede na to štipendijo, bom opisal.

      Pred kratkim sem bil priča dogodku, ki je bil zame veliko presenečenje. Mlado, zelo hitro rastoče podjetje išče nov kader med bodočimi diplomanti, Zoissovimi štipendisti. Ne vprašajo po trenutnih ocenah, uspehu, temveč kličejo, vabijo po spisku štipendistov s področja ki jih zanima. Torej je le nekaj moralo biti na potencialu štipendistov? :)

    70. frau Blitz pravi:

      No vidiš in zato je še bolj pomembno , da zaostrijo pogoje, da jim povprečneži ne bodo kvarili ugleda. Kako se bodo šele sedaj tepli zanje. :)

    71. Martin pravi:

      Obstajajo tudi zasebne štipendije, ki se jih vsi izogibajo zaradi velike odgovornosti. Vsi morebitno zainteresirani trdijo, da so raje svobodni. Študij nekaterim podjetjem predstavlja neko odgovornost in pripravniki startajo z lahkoto s 1000 eur plače. Ponekod je sistem tako zgrajen, da ti znanje puli, ne pa čaka, kaj boš izumil za drobiž preko študentskega servisa. Mogoče se komu ne zdi veliko, je pa veliko služb za manj.
      Ko sem bil konec 80. v neki komisiji, se spomnim tudi družbenopolitične primernosti glede štipendij, zato sem bil član manj kot leto (uganite).

    72. chef chef pravi:

      Zadosten sem bil zato ker se mi je ljubilo v rit lezti in se obnašat kot navaden kreten še manj kot učit se :)

      Nič ni lažjega kot biti zadosten če te ima pol profesorjev na piki :)

    73. ana od srca pravi:

      Dva moja imata Zoisovo št. in verjetno jo zdaj dobi ta, ki je končala OŠ.

      Drugi jo bo zgubil, saj naj bi bil zlati maturant, to je pa visoko (no, če prav vem). Mislim, da bi bilo prav, da bi dovolj jasno povedali dovolj zgodaj, kako bo naprej.

      Meni se sicer zdi prav, da poostrijo merila in štipendijo bi bolj privoščila pridnim, delovnim kot lenim, ki jih rešuje le brihtnost (imajo pač srečo!).

      Je pa bilo tako doslej, da so v srednji šoli morali biti najmanj prav dobri (na začetku so bili kriterij testi, priznanja …), da so štipendijo lahko imeli, potem ko so prestopili visok prag, da so jo sploh dobili.

      Vse dobro! :-)

    74. blitz blitz pravi:

      martin, saj to je pa ključna razlika med zahodom in nami. Pri nas firme čakajo na s teorijo nabasane diplomante, jih zaposlijo in ne uporabijo nič od vse tiste teorije. Seveda je tudi večina študentov s tem zadovoljna, saj je to linija najmanjšega odpora. Zunaj pa mnogi bolj ambiciozni že med študijem delajo internship v raznih podjetjih in to v svoji stroki, ne pa kot pri nas, ko preko študenta kavo kuhajo, čistijo ali pošto raznašajo.

      cehf, oprosti, ampak zadosten biti nima z lezenjem v rit nič. Zadosten biti pomeni imeti več dvojk kot trojk, hkrati pa nobene enke. To pa ni enostavno, je treba kar znati. Bodisi zanalašč, bodidi pa v rit leti zato, da dobiš dve in ne ena. Če te ima profesor na piki in ob sem še skoraj nič ne znaš, je nevarnost, da cepneš večja, kot da ti da dve. Razen, če ti da dvojko zato, da se te čimprej reši :wink:

      Ana od srca, ali to res drži, da mora biti zlati maturant? Nikjer nisem zasledil tega pogoja. Sicer pa sem itak mnenja, da bi družinam, kot je vaša, morala država močno stati ob strani in jim omogočiti šolanje tako in drugače - pa ne zaradi kakršnekoli sociale, temveč preprosto zato, ker kot z otroki bogata družina vzgajate veliko bodočih davkoplačevalcev. Morda se sliši banalno, ampak tako je.

    75. Martin pravi:

      Blitz, na štotkanju ti predstavim eno izjemo. Saj ji je marsikaj očitati, a je precej boljša od povprečja.

    76. ana od srca pravi:

      Blitz,

      tako sem razumela, ko sem pregledovala papirje, ki so prišli na sinov naslov. Morda tudi nisem kaj prav videla!

      Veš, kdo je zlati maturant? Tisti, ki je več kot odličen.

      Na maturi je 5 predmetov.

      Slov., matem, tuj jezik imaš lahko na bolj zahtevnem nivoju - na višjem … in samo če si na tem nivoju zelo uspešen, si lahko zlat.

      Odličen na maturi ima več kot same petke. Zlat mora dobiti dodatne točke.

      No, po moje morajo napovedati poostritve dovolj kmalu.

      Glede šolanja otrok velikih družin se pa strinjam - bi bilo prav lepo!

      A šole imam čez glavo, zdaj so počitnice!

      Lp vsem! :-)

    77. chef chef pravi:

      Saj sem bil enkrat tudi nezadosten, ampak sem oba predmeta popravil že poleti :)

    Komentiraj

    XHTML: Uporabiš lahko naslednje ukaze: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <code> <em> <i> <strike> <strong>