Socialistična država ni socialna
Objavil blitz, dne 30.11.2008
Sliši se čudno, zlasti nam podalpskim Kekcem, ki živimo v prepričanju, da je Slovenija socialna država. Ampak ker sem v zadnjih letih živel v treh državah, od katerih sta bili dve res socialni, lahko mirno zagotovim, da Slovenija ni socialna. Niti zdaj, niti socialističnih časih.
Popačeno razumevanje socialne države namreč nekdanjo socialistično državo napačno interpretira kot socialno, a to drži v le zelo ozkem pojmovanju. Da so imeli namreč vsi službo, ki jim je zagotavljala nek življenjski minimum. Kar drži, revščine takrat res ni bilo. A problem je v tem, da je tak sistem bil izrazito demotivirajoč, saj je temeljil na enakosti. S tem pa je demotiviral predvsem tisti del prebivalstva, ki bi naj vlekel voz naprej. Posledica je bila, da tak sistem ni bil zmožen preživeti niti samega sebe, kaj šele, da bi ustvarjal presežke. Namesto, da bi najboljši potegnili voz naprej, so skupaj z lenuhi legli v blato.
Danes ima Slovenija v ustavi zapisano, da smo socialna država. Hvalevredno, a nismo. Za moje razumevanje socialne države je ključno troje:
- denar, namenjen socialnim transferjem naj res gre v čimvečji meri pomoči potrebnim. Čim manjši del teh sredstev naj se porabi za vzdrževanje socialnega sistema samega - ali z drugimi besedami - čim manj sredstev za socialo naj se porabi za plače tistih, ki se tako ali drugače ukvarjajo s socialo
- s socialno državo naj se ukvarjajo samo tisti, ki jo potrebujejo in tisti, ki pomoči potrebnim pomagajo. Tistim, ki pomoči socialne države ne potrebujejo ali je ne upravljajo, naj bo edini stik z njo plačilo socialnih prispevkov petnajstega v mesecu, ne pa, da jim socialna država predstvalja oviro v vsakdanjem življenju.
- ko nekdo preneha potrebovati usluge socialne države, mu morajo biti odvzete.
Got it? Bom poskusil razložiti s primerjavo med Nemčijo in Slovenijo. V Nemčiji se s socialno državo ukvarjajo le socialni delavci in pomoči potrebni. V Sloveniji pa se s socialno državo morajo ukvarjati tudi tisti, ki s tem naj ne bi imeli nobenega opravka. Denimo uprave vrtcev, stanovanjski skladi, uprave šol, razdeljevalci raznovrstnih pravic (denimo otroškega dodatka), in nenazadnje tudi državljani, ki pomoči sploh ne potrebujejo. Ko boste v Nemčiji vpisali otroka v vrtec, boste plačali toliko, kot vsi drugi starši, ne glede na zaslužek. Podobno je z najemanjem stanovanj - najemnina je povsem neodvisna od vašega dohodka in premoženja. Otroški dodatek dobi vsak. Klinc, pa takšna sociala, boste porekli. In tu je kavelj - če boste potrebovali pomoč, ker ne morete plačati vrtca ali stanarine, se boste obrnili na socialno službo. Ta ima seveda usposobljene kadre, ki bodo ugotovili, če in do kakšne pomoči ste upravičeni. Potem pa bo pravic kot pečka: od povračila plačila vrtca, subvencije za najemnino do brezplačnega varstva in kosila v otroških centrih. Ko se vam bo nasmehnila sreča, pa bodo socialni transferji ugasnili.
Pa pri nas? Pri nas se s socialnim statusom vseh morajo ukvarjati - skoraj vsi. Začne se pri vrtcih, kjer morajo prošnjo za znižano plačilo vložiti vsi, celo tisti, ki plačajo polno ceno oz. 80% polne cene. S tem se v socialne delavce prelevi uprava vrtcev, ki zato ni usposobljena - kar dokazujejo Volvi in Mercedesi prenekaterih staršev, ki plačujejo najnižjo možno ceno. To, da mora vsak oddati prošnjo za vrtec, je seveda priložnost, ki dela tatu. Prepričan sem, da postopek zlorabijo mnogi premožni, ki jim ne bi padlo na pamet, da gredo na socialne službe prositi za pomoč.
Zadeva je še hujša pri neprofitnih stanovanjih - o eni največjih anomalij, kar jih poznam. Kaj za vraga je neprofitno stanovanje? Zakaj bi nekdo zgradil stanovanjski objekt, ga oddal in prideloval - zgubo? In kdo sploh lahko dobi neprofitno stanovanje? Če pogledate razpise, največkrat umetniki, mladi raziskovalci in drugi za državo in mesto pomembni potenciali. Vse v redu in prav - mladim je treba pomagati in zakaj ne na tak način? Problem je v tem, da pravica do neprofitne najemnine ne ugasne, ko se mlad potencial uveljavi in začne nositi domov visoko plačo. Od tam naprej seveda ne moremo več govoriti o neprofitni najemnini, ampak o privilegiju. Zato mora država graditi nova in nova neprofitna stanovanja. Uganite, kdo plačuje razliko med dejanskimi stroški in neprofitno najemnino?
Da ne govorimo o otroških dodatkih. Recimo, da je v Sloveniji takole čez palec pol milijona otrok in mladostnikov, upravičenih do otroškega dodatka. Torej vsako leto pol milijona prošenj, s kopijo dohodninske napovedi kot prilogo. Vsako od teh pol milijona prošenj mora nekdo pregledati, kolikor se da preveriti avtentičnost podatkov in izračunati višino subencije. Denimo, da za obdelavo vsake prošnje potrebujejo 15 minut (pa po normativih gotovo potrebujejo več). Štiri prošnje na uro, torej to znese 125.000 ur ali 70 zaposlenih. Denimo, da en zaposlen socialni delavec stane 18000 evrov letno, znese to 1,25 milijona evrov. Počasi postane jasno, zakaj večina evropskih držav pozna univerzalni otroški dodatek.
Pri nas je vsakdan državljanov naravnost prepleten s procesi ugotavljanja socialnega statusa. Namen je seveda dober, stranskih učinkov pa ničkoliko: veliko število zlorab, nepotrebna birokratizacija postopkov in visoki stroški upravljanja socialnih transferjev. Najhujša pa je kompleksnost sistema, ki po eni strani hromi učinkovitost sistema, pogosto pa zaradi nepreglednosti iz sistema pomoči izpadejo najbolj pomoči potrebni, katerih zgodbe nam redno pokažejo prikazujejo na Tedniku.
Prav zato je Slovenija še vedno le psevdosocialna država, zgoraj našteti primeri pa so le del težko premikajočega se kolosa, za celovito podobo zlorabljenega pojma “socialen” bi morali dodati še nekatere druge socialno-privilegijske sisteme, kot so Zoisove štipendije, status svobodnih umetnikov, študentski servis in še mnogo tega.
30.11.2008 ob 20:12
Bravo za tale zapis! Popolnoma sem navdušen
Pa še moja izkušnja iz Nemčije - študentska organizacija tam se imenuje Studentewerk Berlin in oni skrbijo za študentske domove, menze, prevoznice, telovadbo in zabave. Najbolj pomembna za njih je skrb za študentska stanovanja. Osebno pri našem ŠOU dobivam občutek, da organizirajo le razne bowlinge in druge zabave. Bone pustimo ob strani - po mojem mnenju je to itak za študente nezaslužen privilegij, saj menza zadostuje. Študenti v tujini dobijo v študentskem stanovanju vsak svojo sobo - pri nas si jo moramo za skoraj enako najemnino deliti! Namesto olajšav delodajalcem za npr. prvo leto delovne dobe diplomantov pri nas poznamo napotnice, ki spet polnijo žepe ŠOUa. Drugje takih napotnic sploh ne poznajo, pri nas pa diplomanti iščejo zaposlitev zelo dolgo časa, ker mesta oddajajo študentom.
Socialna država Slovenija sigurno ni - izpostavil sem samo primer pri študentski organizaciji, ki naj bi poskrbela za dobrobit. Vendar je podobno prav pri vseh podobnih “socialnih” organizacijah.
30.11.2008 ob 20:16
Takole za začetek, Blitz, ti bom Zoissove štipendije izključil.
Te izrazito NISO povezane s socialnim statusom. Vsaj “po teoriji” ne. O pravičnosti delitve pa je bilo že veliko povedanega.
Vse ostalo si dobro zapisal. Preveč stane ta “sistem” socialne države! Vendar se je s tem kar nekaj ljudi izognilo potrebi po uveljavljanju pravice do socialne pomoči. Vsi tisti, ki dobijo plačo za nekaj, česar pravzaprav sploh ne bi bilo treba delati.
30.11.2008 ob 20:20
bin, drži, Zoisove štipendije nimajo s socialo nič. Imajo pa z zlorabami.
Saj tudi penzije za izjemne zasluge nimajo nič s socialo, veliko pa z zvezami
30.11.2008 ob 20:25
switch, hvala za tole dopolnitev mojega zapisa. Sam imam iz Nemčije izkušnje predvsem kot prebivalec, oče, pacient in (seveda) davkoplačevalec, kot študent pa ne.
Aja, imam izkušnje tudi kot šef in sodelavec t.i. internship študentov. Davke od dohodka so plačali tako kot vsi drugi zaposleni, seveda pa so delali nekaj, kar jim koristi pri študiju. Nič zveze z našim študentskim servisom.
30.11.2008 ob 21:03
Ko smo se osamosvojili smo podedovali:
- socialni sistem iz socializma
- zdravstveni sistem iz socializma
- policijski sistem iz socializma
- zdravstveni sistem iz socializma
- šolski sistem iz socializma
in nenazadnje: vse naše vrle politike od Rupla, Pahorja, Kučana, Janše, ….. iz socializma. Vsi bivši člani ZVEZE KOMUNISTOV, ki so se drli v mladih letih Tito - Partija.
In ti politiki nimajo moči in/ali tudi ne znajo zadev spremeniti.
In še danes imamo v tej državi cca. 200.000 Slovencev (takšnih domačih, pa tudi kar precej uvoženih s priimkom na ić), KI PRAV LEPO IN UDOBNO ŽIVIJO NA RAČUN TEGA SISTEMA ŠE DANES
30.11.2008 ob 21:12
david, absolutno. zato pa na nekem drugem blogu trdim, da je Pahor začetnik novega. Res, da je bil tudi on v partiji, ampak je bil še zelo mlečnozob.
Upam, da se ne motim in da Pahor, Virant, Lahovnik, Zver, Žerjav, Vlačič in še nekateri res predstavljajo prihajajočo drugačno politično razmišljanje.
30.11.2008 ob 21:31
socialni transferji, % BDP:
brezposenost slovenija 1,1 nemčija 2,5
zdravje slovenija 8,2 nemčija 8,3
pokojnine slovenija 12,0 nemčija 12,4
invalidi slovenija 2,4 nemčija 2,3
družine slovenija 2,4 nemčija 3,1
javno zdravstvo slovenija 5,6 nemčija 7,9
socialni transferji, skupno, % BDP:
slovenija 26,6 EU 27,3
ciljanost socialnih transferjev - nižanje revščine na vsak % BDP, namenjen socialnim transferjem; v odstotnih točkah:
slovenija 2,26 EU 0,9
količnik dohodkov 10% najbogatejših in 10% najrevnejših:
slovenija 5,9 nemčija 6,9 EU 9,0
(podatki eurostat, razen tegale količnika, k je od cie ..
)
sklep: za socialo slovenija namenja manj kot nemčija in malo manj kot je EU povprečje. pri tem je uspešnost socialnih transferjev v sloveniji precej (res precej) večja kot je v EU. prav tako je pri nas razlika med bogatimi in revnimi precej manjša kot v nemčiji ali v EU.
vprašanja: o čem torej govoriš? razen o nekakšnih “anomalijah”, iz zraka potegnjenih, tipa “moja teta ma eno prjatlco, ki ji je povedala, da pozna enga tajkuna, ki se z mercedezom vozi, za vrtec plačuje nič, stanovanje je ukradu po jazbinšku, starejši sine ma pa cojzovo štipendijo in hkrati dela na črno prek študenta” …?
nujni popravek: ja, res je precej birokracije, katere obseg pa se zmanjšuje (bistveno v času prejšnje vlade). namen vse te papirologije pa je natačneje odmerjanje socialnih transferjev in manj zlorab, kar je - v primerjavi z nemčijo ali EU - doseženo, in to izjemno.
jebiga, številke nabijejo tendenciozne “anekdote” in nekakšne “mi dobro vemo” filinge kadar češ …
30.11.2008 ob 21:44
ponpet, za podatki se seveda skrivajo različne vrste socialni transferji. Ti primerjaš %, ki pa imajo lahko različen pomen. Samo toliko v uvod, da ne moreš podatkov komentirati kar brez pozanvanja vsebine.
po čem sklepaš, da je učinkovitost traansferjev v Sloveniji večja kotv Nemčiji, ne vem. Mi boš moral številko po številko razložiti, ker ne premorem tvojih izjemnih vijug.
Res so razlike med bogatimi in revnimi v nemčiji večje, a to nima s scoialnimi transferji nič. V Nemčiji pač vrhunski poslovneži in direktorji zaslužijo v povprečju več10x bolje kot pri nas. zato imajo več bogatih. Res to poveča socialne razlike, nima pa nobenega vpliva na socialne transferje.
V glavnem je tvoj komentar krneki, kot ponavadi. Če mi boš pa črko po črko razložil, kar hočeš povedati, bom pa tudi razumel, tak bukselj tudi nisem. Ampak govori prosim s podatki, komu in kako pomagamo mi in komu Nemci, ne z nekimi statističnimi podatki, ki jih suhoparne kot so, razumeš samo ti.
Sploh pa jaz nisem pisal o številkah, ampak o sistemskih anomalijah. Četudi bi tvoje številke o učinkovitosti našega socialnega sistema držale, to ne bi pomenilo, da ne bi mogel biti še učinkovitejši, če bi bil preprosteje zasnovan.
Nič od tega, kar sem napisal, ni tipa babarekla, vse je iz prve roke. Imam tri otroke, zato so mi zdravstveni, socialni in nasploh družinski sistem precej poznani. Tako pri nas kot v Nemčiji. Ampak kot rečeno, ko boš številke oplemenitil z realnimi razlagami in vsebino, ti bom priznal svojo pomoto.
Aja, še tole: “…nujni popravek: ja, res je precej birokracije,…, kar je - v primerjavi z nemčijo ali EU - doseženo, in to izjemno…” Prosim razloži s konkretnimi primeri socialnih procesov, ki delujejo izjemno in bolje kot v EU. Brez vsebine je tole samo floskula.
30.11.2008 ob 22:29
Tudi jaz upam, da se motim. Ker ne verjamem
30.11.2008 ob 23:17
- nemčija (in EU) daje za socialne transferje večji odstotek BDP kot slovenija.
- učinek socialnih transferjev (ki so namenjeni blaženju socialnih razlik ter manjšanju odstotka tistih, ki živijo pod pragom revščine) je v sloveniji bistveno višji kot v EU.
prvo dejstvo je podprto s podatki eurostata, ki zajemajo vse socialne transferje skupaj in posebej po sektorjih, za slovenijo, nemčijo, EU itd. se splača pogledat kdaj te in slične podatke - da se ti prihodnjič ne bo kaj “zdelo”.
drugo dejstvo je podprto s podatki eurostata, ki kažejo, da vsak procent BDP, vložen v socialne transferje, pri nas zmanjša tveganje revčine za 2,26 odstotne točke, v EU pa za 0,9 odstotne točke. (dolgoročno učinkovitost transferjev posredno kaže tudi (za EU) izjemno počasna rast razlik med bogatimi in revnimi v sloveniji. zato je še ta podatek. CIA zrihtala.)
učinkovitost transferjev je odvisna od sistema nabiranja in razdeljevanja pomoči. učinkovitost le-teh v sloveniji - ki je, kot vidimo, veliko višja kot v EU - je posledica (med drugim) boljšega in pravičnejšega sistema, večje natančnosti, večjega nadzora in s tem povezanega dejstva, da je manj zlorab.
***
no, seveda pa so to zgolj številke in podatki … pustimo to lažnivo statistiko in pojdimo v resničnost. poznam nekoga, ki za vrtec plačuje minimum, čeprav ima veliko firmo in se vozi v cayennu … prav tako vem za nekoga, ki je star 30 let in ni nikdar študiral, pa še danes dela prek študentskih napotnic. ta dva primera sta popolnoma zadosten dokaz, da je sistem socialnih transferjev pri nas prepoln birokratov, predrag, neučinkovit, umazan in skorumpiran ter da slovenija zagotovo ni socialna, ampak žal še vedno povsem socialistična banana republika.
kar smo hoteli tudi dokazati.
30.11.2008 ob 23:24
aja, kar se tiče tega:
“Četudi bi tvoje številke o učinkovitosti našega socialnega sistema držale, to ne bi pomenilo, da ne bi mogel biti še učinkovitejši, če bi bil preprosteje zasnovan.”
res. sicer ne nujno preprosteje (preprostost gre vse prevečkrat na račun natančnosti in vzvodov za preprečevanje zlorab), ampak se pa na kak način sistem zagotovo da izboljšati. in se mora, nenehno se mora izboljševati. in to ne glede na to, da smo od marsikoga, ki nam ga anekdotarji nekritično servirajo kot nekakšen “vzgled”, že (dosti) boljši …
1.12.2008 ob 07:13
ponpet, evo ta odgovor je bil že natančnejši. Ampak jaz nikoli ne govorim, da je Slovenija banana republika. Ne, je čisto v redu država, ki pa v marsičem močno zaostaja za razvitejšimi.
Tudi ne trdim, da so ztlorabe na vsakem koraku, jih je pa preveč. Veliko jih je prav zato, ker je sistem preveč kompliciran. Če je plačilo vrtca socialna kategorija, se seveda hitro pojavijo zlorabe. Podobno je z otroškimi dodatki.
Pri nas je to, da nekdo s povprečno plačo dobi poln otroški dodatek, že definirano kot zloraba in prav to je problem. Zame ne plačilo vrtca ne otroški dodatek niti najemnina niso socialne kategorije. Ker če vse po vrsti definiramo kot socialno kategorijo, seveda sistem nekajkrat bolj izpostavimo možnostim zlorabe.
Da bi to preprečili, seveda moramo zaposliti množice dodatnih javnih uslužbencev, ki število zlorab seveda zmanjšajo, ne pa tudi izničijo, saj je to nemogoče.
Osnoven problem pa je v besedi, ki si jo tudi ti zapisal - pravičnost. Prav pravičnost je pa največkrat zlorabljen pojem. Še zlasti pri nas: “ni pravično, da bi vsi plačevali enako za vrtec”. “Ni pravično, da bi vsi dobivali enako visok otroški dodatek”. itd. Ali res ne? Zakaj?
Tudi ti pišeš o učinkoviteje uporabljenih socialnih transferjih zaradi pravičnosti. A res? Seveda že z univerzalnim otroškim dodatkom v Nemčiji poslabšajo ta delež učinkovitosti manjšanja revščine. Ampak v Nemčiji otroški dodatek pač ni mišljen kot ukrep za zmanjšanje revščine. Ravno o tem pišem - za zmanjšanje revščine imajo niz drugih ukrepov, s katerimi pridejo v stik le tisti, ki jih potrebujejo.
Je pa logično, da država, v kateri je najnižja plača več kot 2x višja kot pri nas, porabi toliko manj za blaženje revščine, ali ne? Nemčija sicer nima zakonsko predpisane minimalne plače, neuradno pa velja 7,5 EUR/uro (1300/mesec) - (v Sloveniji 538 EUR/mesec). Minimalna plača je v najrazvitejših EU državah namreč približno takšna, kot slovenska povprečna, brez tega podatka je seveda učinkovitost socialnih transferjev pri baženju revščine samo luštkan in seveda zavajajoč podatek na papirju.
1.12.2008 ob 08:40
Šefe, briljantno razmišljanje - kot vedno. Od kje le jemlješ toliko znanja o socialni politiki?
Se strinjam s člankom, še posebej z mnenjem, da se socialne pomoči izkorišča. Še na Karitas hodijo ljudje po moko, olje in sladkor s prestižnimi avtomobili. Seveda s “cegelcom” od socialne službe in brez sramu. Prostovoljci Karitas ne morejo zavrniti izdaje socialne pomoči, če imajo “cegelc”.
1.12.2008 ob 10:57
e?
“Ampak v Nemčiji otroški dodatek pač ni mišljen kot ukrep za zmanjšanje revščine.”
čemu pa so namenjeni socialni tranferji, kot blaženju socialnih razlik - in nižanju stopnje tveganja revščine?
nemški primer - če prav razumem, enoten otroški dodatek za vse - je prav tipičen primer napačnega transferja: iz davkov delavca z minimalno plačo se finansira otroški dodatek za novo princesko von thurn und taxis.
hm, kdo ve, kaj bi blitzi rekli, če bi pri nas imeli univerzalni otroški dodatek, pa bi Boško Šrot von Tajkun und Lopov povil hčerkico v svileno deko, ji vtaknil srebrno žlico v usteca - in gladko pobasal keš zanjo …
(seveda daje očka von thurn und taxis več za to od hanzija; problem je tukej (ko te že moti birokracija in kompliciran postopek, zlorabam podvržen) še ta: keš potuje od enga h drugemu in nazaj čez vsaj dve, če ne tri inštitucije … poleg tega, da gospod grof bog ve zakaj dobijo isto kot hanzi)
še to - “pravičnost” v mojem pisanju ni nek milozveneč kvazilevičarski pojem tja v tri krasne, ampak je rezultat tega, kar se je država (khm, “vladajoči razred”) naučila skozi stoletja štal, ki so jih počeli tisti pod pragom revščine. ko jih je enkrat res veliko, maš ponavadi totalitarizem - pa naj bo to jakobinski, nacistični ali komunistični. bogati (khm, “lastniki produkcijskih sredstev”) si pač ne morejo privoščiti življenja brez socialnih transferjev - ker bodo šli pač prvi pred zid, ko se bo začela revolucija. ne bi bilo (in ne bo) prvič.
zato so vsi socialni transferji namenjeni blaženju razlik in manjšanju tveganja revščine - in to iz čiste sebičnosti ter strahu. in ker je otroški dodatek po definiciji socialni transfer, imamo ta segment očitno pri nas mnogo bolje urejen, kot v - da ostanem pri tvojem primeru - nemčiji.
1.12.2008 ob 11:11
neprofitna stanovanja - to pomeni, a teh stanovanj ni mogoče odkupit, če je še tako. so občinska oz. državna. ne vem pa kakšna je razlika med občisnkim socialnim in državnim neprofitnim. kr neki, skratka. in potem nekdo, ki ima 600 eur dohodka dobi to stanovanje in mu še najemnino subvencionirajo, drug pa, ki ima 700 eur dohodka ,pa pade ven in mora plačevat profitno najemnino.
1.12.2008 ob 12:10
Hm, Blitz: statistika te torej ne zanima, prej prisegaš na osebne zgodbe v zvezi s socialo?
Ti bom tvojo podobo malce pokvarila, ker je prav in se spodobi: obstaja najmanj ena bivša študentka, ki je Zoisovo štipendijo očitno dobila na podlagi testiranja - glede na to, da v moj bližini ni bilo nobenih vplivnih oseb in sem v šolo hodila v Prlekiji, kjer me itak nihče ni poznal. Tudi na napornice sem delala, dokler sem imela status. Ne strinjam se niti, da so študentski servisi z napotnicami neprimerni, neprimeren je edino nadzor nad njimi, Nemci bi nelegalno poslovanje z napotnicami že zdavnaj odpravili, tako kot so navidezno samostojnost. Subvencije za neprofitna stanovanja se po zakonu ukinejo, če je dohodek prevelik, obstaja dolžnost prijave neizpolnjevanja pogojev za subvencijo. Subvencijo lahko dobijo tudi najemniki tržnih stanovanj, če nimajo dovolj denarja za najemnino.
Otroški dodatek v Nemčiji je do polovice socialna dajatev, druga polovica pa je davčna olajšava. Saj veš, davek je zadeva, ki jo plačujemo tudi tisti, ki nimamo otrok in se torej s temi olajšavami ne bomo okoristili. Študentski prihodki so v Nemčiji oproščeni plačevanja prispevkov za penzijo idr., a le do določene meje.
Invalidske penzije za zaposlene ni, razen, če si prispevke plačuješ sam.
Preveč zaposlenih v sociali : socialitični način odpravljanja nezaposlenosti?
1.12.2008 ob 12:48
katarina, valda, “naš” sistem je obupen in nepravičen in zakompliciran in dostikrat gladko nesramen. in narobe je, da veš to iz prve roke.
nisem niti približno hotel zaključit (vizogib pomotam), da “naš sistem je nartabol, kva jamrate” … sam na živec mi gre, kadar se takole počez lamentira, da “u indiji koromandiji (vstavi najljubšo tujo državo) je use bolš, mi smo pa socialistična rit sveta”. sploh kadar številke govorijo, da je v resnici precej drugače, kot si nekateri … khm … ‘mislijo’.
upam de nisi misnla de jest mislem de …
1.12.2008 ob 12:51
Ponpet: sploh nisem brla komentarjev, sem samo napisala svojega. :))))
zadnje čase v vseh gledanih oddajah tipa tednik, preverjeno, ipd. prosijo za pomoč ljudem ,družina, otrokom v stiski. pa ne vem, mal čudno mi ej vse to. al tega prej res ni bilo, al tega nismo vidli al pa smo ljudje tako “sistemsko zjebani” da se ne znamo sami znajt, si pomagat, stuhtat rešitev, dvignit rit in kaj premaknit.
glede na to, da niham med dvema razredoma - nižjim in srednjim - dobro vem, kaj pomeni biti brez službe, biti brez dohodkov, pa preživljati dva otroka. in kot enostarševska družina še bolje vem kako neumno politiko preživnin ima naša država. najlažje je rečt, da smo enostarševske družine problem, najtežje pa ej zmigat zakonsko rit in popravit oz. naredit zakon o preživninah, ki bi omogočal tem družinam dostojno življenje in zmanjšal vrste na sodiščih.
kaj meni pomaga otroški dodatek, če imam ravno zaradi njega previsoke dohodke na družinskega člana in padem vem pri štipendijah. odpovedat se mu pa ne morem. pa je dodatek za obe hčeri 160 eur, štipendiaj bi bila pa za eno 180 eur. pa kje je tu logika … pa da je bivanje v internatu cenejše od vozakanja kranj-ljubljana z avtobusom.
1.12.2008 ob 12:52
Odličen prispevek. Socialna politika je skupaj z zdravstvenim sistemom in pokojninsko reformo že dolgo le še nausahljivo demagoško orodje naših vrlih politikov, ki z državo ravnajo kot svinja z mehom in jim je edini motiv ta, da v času svojega mandata naberejo čimveč denarcev — da si tako zagotovijo penzijo, zdravstvene storitve v tujini in številne privilegije, zaradi katerih bogati postajajo še bogatejši. Krasni novi svet!
1.12.2008 ob 15:02
1.12.2008 ob 17:05
Blitz, odlično! Da nekateri proti-komentatorji iščejo dlako v jajcu, leži morda vzrok v tem, da ne najdejo jac v dlakah. Tvojega članka ni treba secirati zaradi decimalk, videti je potrebno sporočilo.
Bi pa dodal nekaj, kar žuli mene in verjetno še koga, ki je z delom že odslužil in si prislužil pokojnino. Kakšno - takšno. Moja ni slaba, nasprotno, zelo dobra. To, da se iz istega sklada črpajo sredstva za vse vrste pri nas obstoječih in priznanih pokojnin, ima po meni znanih podatkih in kar včasih slišim ob raznih soočenjih, veliko pomanjkljivost.
Iz tega sklada naj bi se izplačevale samo tiste pokojnine, za katere so se med delovno dobo vplačevali za to namenjeni prispevki. V to kategorijo sigurno ne sodijo pokojnine tistih, ki so jim priznane zaradi sodelovanja v NOB (resničnim borcem in tistim po pričanju “ti meni, jaz tebi”), tistih, ki prejemajo državno pokojnino, izjemne pokojnine, zaslužne pokojnine, (umetniki, športniki…). Pa nisem proti njim. Gre le zato, da naj sklad za te pokojnine vodi posebej, napaja pa iz drugih virov. Pokojninska blagajna iz “dela” naj bo “čista”, pa bo malo lažje tudi s “socialnimi primeri” zaradi nikih pokojnin. Skratka, po mojem mnenju, je tu ogromno megle, ki je nihče noče ali ni sposoben razkaditi.
Bi pa to mojo temo preimenoval v “socialna ali socialistična država”
1.12.2008 ob 19:47
eh, ponpet, socialni transferji služijo blaženju revščine in manjšanju socialnih razlik. V državah z več revščine seveda večji del gre v prvi namen, v državah z manj revščine pa v drugega. Zato ni čudno, da je delež, namenjen blaženju revščine v Sloveniji večji kot v deželah z višjim standardom.
Ampak očitno tovrstnih argumentov nočeš slišati. Tudi nisem nikoli nikjer izjavljal, da je Slovenija banana država tretjega sveta. To si kar tako izmisliš, da ojačaš svoje pomankljive argumente. Nasprotno, Slovenija ni slaba država, sodi verjetno med zgornjih 5% najdržav na svetu, kar pa ne pomeni, da ne smemo težiti k še boljšemu.
In tudi si nisem kar tako izbral države, ki mi je najljubša, ampak državo, v kateri sem živel in spoznal njene sisteme.
“…nemški primer - če prav razumem, enoten otroški dodatek za vse - je prav tipičen primer napačnega transferja: iz davkov delavca z minimalno plačo se finansira otroški dodatek za novo princesko von thurn und taxis…” - s tem odstavkov si samo dokazal, da si ujet v obstoječe kalupe razmišljanja in sploh nisi dojel, kaj sem hotel z zapisom povedati. Gre za primer napačnega transferja PO TVOJEM. Obstajajo pa še drugačni načini razmišljanja, ampak nimam občutka, da si pripravljen na izzive. Pa poglejmo nasprotne argumente:
1. četudi vsi dobijo enak otroški dodatek, ta prispeva k manjšanju razlik - tistemu, ki zasluži 1000 evrov, se z dodatkom 100 evrov dohodek poveča za 10%, tistemu ki zasluži 2000, pa samo za 5%.
2. tisti, ki zasluži manj, v progresivno obdavčene svetu plača veliko manj davka od tistega, ki zasluži več, zato je trditev, da revež plačuje otroški dodatek za bogatega, neumnost
3. bogati itak plačuje toliko davka, da na vsak način preplača vrednost otroškega dodatka. Predvsem sploh ne gre za to, da bi premožni dobili še več denarja, ampak je smisel predvsem v poenostavitvi sistema, ki zato za svoje delovanje požre veliko manj davkoplačevalskega denarja.
4. Denar, ki ga dobijo premožni v obliki dodatka, država pobere v obliki davkov. V Nemčiji je tako otroški dodatek obdavčljiv in ga je potrebno upoštevati v dohodninski napovedi - država ga seveda že avtomatsko upošteva. To pomeni, da tisti z najnižjimi dohodki, ki so oproščeni plačevanja dohodnine, na koncu dodatek dobijo v polni višini, vsi ostali pa plačajo dohodnino glede na svoje dohodke, ta bogati ga torej dobijo v resnici le še polovico.
Ponavljam, gre le za poenostavljenost sistema, ki ima kot posledico troje:
- na koncu premožnejši dobijo manj od manj premožnih
- sistem je enostaven in pregleden in zato za upravljanje potrebuje manj zaposlenih
- z dohodki in premoženjskim stanjem se ukvarjajo samo tisti, ki se s tem itak ukvarjajo - davčne oblasti
Sapienti sat.
1.12.2008 ob 20:16
Aleš, hvala za pohvalo. Moje znanje je izključno iz prakse, saj veš, da sem nogood za teorijo. Preprosto sem tri leta gledal in se čudil, kako enostavno je lahko življenje, če so sitemi preprosti.
Katarina, hvala za komentar.
Le redko se oglasiš, ampak v pravem trenutku in s pravo vsebino. Bom še začel 7D kupovati 
Pišeš točno to, kar hočem povedati - v tako kompliciranem sistemu, kot je pri nas, se kaj hitro zgodi, da nekdo, ki je nam meji, izpade iz vseh kombinacij za socialno pomoč. Ali pa zaradi nesrečne kombinacije izpadejo iz sistema celo resnično revni.
Da ne govorimo o tem, da se v nekaterih postopkih, kot denimo za plačilo vrtca ali otroške dodatke, upoštevajo tudi do dve leti stari dohodki - za odmero plačila za 2009 se upošteva dohodnina za 2007. Kaj pa tisti, ki je v 2008 ostal brez službe in padel na veliko nižjo plačo - ali pa obratno? Kot da živimo v dve letnem zaostanku. Ko bi vsaj, včasih se zdi, da je zaostanek dvedesetleten.
Ampak s polpetarsko zlorabo “pravičnosti” se da opravičiti vse anomalije.
alcessa, nič me nisi razočarala
Predvsem zato, ker v mojih nemških izkušnjah manjka študentovska. Vsekakor pa se mi zdi, da tvoji podatki moje trditve prej potrjujejo kot obratno.
Nisem rekel, da me statistika ne zanima, pravim le, da jo je potrebno ustrezno komentirati - kot sem že ponpetu napisal - logično je, da države z več prebivalci pod pragom revščine za odpravljanje le-te porabijo več socialnih transferjev od držav z manj reveži.
Tudi nisem nikjer napisal, da so vsi prejemniki Zoisovih štipendij do njih prišli neupravičeno. To seveda ne drži, neizpodbitno pa drži, da je zlorab veliko. Osebno iz prve roke poznam kar nekaj prejemnikov, ki izhajajo iz premožnih družin in niso nikoli dosegali prav nič nadpovprečnega uspeha. Jaz pod “štipendijo za nadarjene” razumem spodbujanje najbolj talentiranih, da razvijejo svoje potenciale v skupno korist, ne pa da potem opravljajo dela, ki bi jih lahko opravljal kdorkoli z enako izobrazbo.
Tudi ne krivim študentov, ki so delali preko študenstkega servisa. kar pa ne spremeni dejstva, da je študentski servis, kakršen je pri nas, pogosto zlorabljen kot pralnica denarja in predvsem kot nelojalna konkurenca, ki jemlje delo tistim, ki bi se radi redno zaposlili.
Tvoja trditev, da se z delom davka, ki gre v otroške dodatke, tisti brez otrok ne boste izkoristili, ne drži povsem. Če ne drugega, boš dobivala pokojnino iz sklada, v katerega bodo prispevali otroci drugih - tako pač je v državah, ki poznajo vzajemni pokojninski sistem. In z malo smole, če boš nekoč končala v domu za ostarele, te bodo otroci drugih previjali
“…Preveč zaposlenih v sociali : socialitični način odpravljanja nezaposlenosti?…” - kljub nerganju si le dojela bistvo mojega posta
1.12.2008 ob 20:38
katarina, 18, odličen primer.
res je, zadnje čase je primerov revščine gotovo več kot nekoč, pa tudi bolj vidna je. Prav tako več je tudi razlogov:
- včasih je bila ponudba dobrin omejena, zato razlike niso bile tako vidne. Bili so nekateri, ki so jim starši res privoščili več, med tistimi srednje premožnimi in revnejšimi pa praktično ni bilo velike razlike - morda v kvaliteti avtomobila in velikosti stanovanja, drugače pa ne.
- bivši sistem je porabljal več, kot je ustvarjal. Zato je zlahka vzdrževal višjo raven standarda najrevnejših - in seveda kmalu šel rakom žvižgat. Danes to ni več možno, v globalnem svetu nimamo več izbire med več in manj - je samo še vse ali nič. Ali delaš trdo in poskrbiš zase, ali pa “te ni”. Izbiro do drugačnega načina življenja (npr. manj dela, več družine) imajo le še najsposobnejši, takšni s kakšnimi posebnimi znanji z visoko dodano vrednostjo. Tisti z najmanj znanji so seveda na dnu, ker kategorije “manj” več ni. Ne trdim, da je to prav, ampak tako je. Tako funkcionira najmanj slab med družbenimi redi, edini, ki je na daljši rok dokazal sposobnost preživetja.
In še enkrat - “pasti iz sistema” je pravi izraz za to, kar opisuješ. Sistem, iz katerega nekdo pade, ni dober, ali ne? Ali ni torej veliko bolj pravičen sistem enakih bonitet, na katere pač vsak posameznik plača davek, poporcionalen z višino zaslužka? Enostaven, jasen in tudi socialno pravičen. Pri nas pa imamo namesto sistema bonitet sistem pravic, ki je kompleksen, nepregleden in večinoma socialno pravičen.
tuco, hvala za kompliment
rak, hvala. Saj se ne jezim zaradi komentarjev, velika večina je dojela sporočilo. Tisto, ki ga niso, so me pa primorali, da sem se še bolj poglobil in si ustvaril še bolj jasno sliko in prepričanje, da imam prav.
Seveda se strinjam s tem, kar praviš o pokojninah. Tudi sistem pokojninskih skladov mora seveda biti finančno in matematično vzdržen. Če se vanj vtihotapi preveč “zaslužnih”, torej tistih, ki se jim z denarjem iz sklada poplačajo nekatere nematerialne zasluge, bo sistem seveda ogrožen. In pri nas, ko se “zaslužne” penzije delijo po principu “roka roko umije”, je problem seveda še večji - jasno je, da zaslužne penzije pač plačamo nezaslužni smrtniki. In to seveda še kako paše v sistem zlorab.
1.12.2008 ob 20:47
blitz: to je “moje” področje, ki ga vsaj glede enostarševskih družn poznam ” v nulo”. in lahko samo jokam in besnim in kolnem in upam, da bo tega enkrat konec. kar se tiče te problematike je slovenija sigurno pis of šit in kar je še huje, to je ZAVESTNO.
1.12.2008 ob 21:37
katarina, misliš, da res? Ali pa je vendarle možno, da so le zakonodajalci nesposobni? V želji po popolnosti namreč včasih izgubimo zdravo pamet.
1.12.2008 ob 21:43
Blitz: meni se nikakor ne zdiš tip, ki ga je treba nenehno hvaliti, toliko raje iščem luknjice, pa če to so ali niso - ampak mislim, da sem to že rekla, ne bi se ponavljala
Vsekakor gre za neke vrste kompliment, kot jaz to zadevo razumem. Hvali lahko vsak. 
Če bi morala svoje nepopolno dojemanje obeh sistemov povedati v enem, dveh stavkih, bi rekla, da se Slovenija zna dovolj dobro potruditi, vendar jo lasten folk velikokrat izkorišča do onemoglosti
Za vse tiste, ki ste na meji prejemanja sredstev: takšnih primerov je tudi v Nemčiji neskončno veliko - Katarina, predstavljaj si, da imaš podporo za dolgotrajno nezaposlenost (341 evrov), pa bivši tvojima otrokoma za božič podari 200 evrov, pa pride nemška država in reče, opla Cefizelj, denar bomo odšteli od podpore za nezaposlenost, nič ne bo z darili!
Nemčija pa je sicer vseeno živ dokaz za to, da je bogastvo mame države najbolj osrečujoč faktor za njene državljane, ne glede na to, a temu rečemo socialni transferji ali birokratske možnosti ali razmetavanje davkoplačevalskega denarja.
Edina stvar, ki je resnični ne prenašam, je plačevanje solidarnostnega prispevka za Vzhodne Nemce. Oni bi mene v statistično neverjetno opaznem številu nogum u guzicu, jaz pa jih plačujem čevelj, s katerim bo stvar še bollj uspešna. Ampak tudi to sem že rekla.
Aja, Blitz, ker sem freelancerka, bom v starosti živela od tega, kar moji skladi na borzi privarčujejo od vplačanega denarja. Mojega.
1.12.2008 ob 22:08
alcessa, eden od pokazateljev učinkovitosti sistema je tudi število zlorab, gotovo.
Si ušla v Nemčijo, da bi se izognila skladu za nerazvite, hahahaha? Ej, sem že večkrat razmišljal, da bi napisal prispevek o nemškem nacionalizmu. V treh letih namreč nismo niti enkrat samkrat od kogarkoli slišal ene same slabe besede čez tujce. Pač pa smo slišali marsikaj čez Ozzije.
Logično, 7% od bruto plače je hud udarec po žepu. 
Ker sem potoval po ehemalige OstDE, jih tudi deloma razumem. Dojčmarke in ojre so dobesedno v tri dni kurili.
Bil sem na letališčih v Leipzigu in Dresdnu. Zlasti slednje je verjetno ena najbolj katastrofalnih investicij - veliko skoraj za pol Münchenskega, ultra moderno in sploh eno najlepših kar sem jih videl. Prometa pa morda toliko kot na Brniku. Dvakrat sem ga imel srečo videti in obakrat je bilo mesto duhov. Leteli smo pa kot z avtobusom: Dunaj - Leipzig - Dresden, ne da bi v Leipzigu zapustili letalo.
Še boljša je zgodba o hangarju nekje v OstDE, kjer se je nekdo spomnil graditi cepelin. Od države je dobil denar za hangar in pri tem je ostalo. Kasneje so menda hangar najeli neki arabski trgovci z novci in v njem uredili tropski otok.
To je pa tako, ko so Wessiji hoteli Ossijem glavo s srečo napolniti. Vsekakor primer slabo domišljenega sistema socialnih transferjev.
1.12.2008 ob 22:20
Ja, evo: tukaj bova midva postala velika prijatelja… Na žalost ne morem na ves glas pripovedovati svojih zgodb iz OstDe, čeprav kričijo v nebo od zgovornosti… so preveč osebne. Najhujša od vsega je mentaliteta, vsaj pri tistih, s katerimi sem imela čast pogovora…
:-(
1.12.2008 ob 23:42
jej, blitz, ja …
v indiji koromandiji … khm … nemčiji živi pod mejo revščine približno enak odstotek ljudi kot v sloveniji (11,7 vs. 11,5%; podatki 2007, za 2008 se bo v nemčiji zagotovo prevesil na slabše kot pri nas), zato bi pričakovali, da gre za “tiste socialne transferje ki služijo nižanju revščine” približno enak odstotek BDP.
vendar - žal ne gre, ker je v nemčiji sistem prerazdeljevanj manj učinkovit in bolj razsipen kot pri nas (glavni vir “zlorab” je metanje v vrečo, ki jo je omenila alcessa, univerzalni otroški dodatek je drug primer, pa še takih prav eht nemških neumnosti bi se našlo),
ampak, očitno (kot alcessa pravi) ne maraš podatkov … pomoje zato, ker pač ne potrjujejo “teorije”, da je sociala pri nas socialistično skorumpirana in neučinkovita, v indiji koromandiji pa - kot vse drugo - fantastična in za naše skupnoskledarske lumpe nedoseljiva.
skratka, pri nas tajkuni niso upravičeni do otroškega dodatka. me pa čudi, da bi jim ga blitz dal. ker sta za to le dve možnosti - da bi blitz jemal tistim, ki so danes upravičeni do otroškega dodatka (jemanje iz obstoječe vreče)… ali bi pa blitz povišal davke (povečanje vreče).
(glej glej … srce parajoče anekdote in odpor do podatkov iz nevedneža naredita komunista …
.)
drži se … ziher boš še kak “odličen primer” našel ter iz njega kaj lepega in očitnega sklenil (en primer: “pri nas v socializmu se štipendije dajajo izključno lenuhom in otrokom veljakov, v indiji koromandiji pa le resnično pridnim študentom”), pa bosta s pelkom še kakšno modro rekla o kradljivih komunistih, ki nam včeraj-danes-jutri vladajo.
srečno!
2.12.2008 ob 06:31
ponpet, še dobro, da ti vse veš.
srečno
alcessa, hehe, jaz sem z Ozzyji kar veliko delal in sem imel kar dobre izkušnje. Sem pa opazil razliko v obnašanju. V primerjavi z Bavarci so veliko bolj zadržani (razumljivo), a večinoma prav tako vljudni. Ne morem reči, da bi imel kakšno generalno zamero proti njim, sploh ne.
Lahko pa ti kakšen prispevek na to temo napišeš, kar na svojem blogu, če si upaš
2.12.2008 ob 07:58
blitz: veš, v to sem prepričana tudi zato, ker obstaja transfer socialne pomoči, ki se ga da osebi, ki se znajde v težki finančni situaciji, ni pa ta transfer vezan na noben cenzus (dohodek na družinskega člana). in soc. delavci ne samo, da stranki, ki pride na CSD po pomoč (ko ostane brez službe, ko se ji dohodek drastično zniža) ne povejo zanj, še celo zavajajo jo, da je namenjen ta transfer za npr. nabavo drv. kako za boga naj si familij, k živi v bloku, nabavi drva? zakaj že?
kot drugo … jamstveni preživninski sklad.nikejr ni lestvice za preživnino - po starosti, po dohodku, nič. vse se dloča na palec. ampak sklad pa ima lestvico. le zakaj …
če imam jaz določeno preživnino 100 eur za otroka, po skladovi lestvici pa otroku “pripada” recimo 60 eur, mi bo sklad izplačal 60 eur, terjal očeta za 60 eur, za tistih 40 eur bom pa še vedno jaz dalje terjala očeta, čeprav dobim od sklada nadomestilo preživnine ŠELE POTEM, ko vložim predlog izvršbe na očetovo premoženje (in je po možnosti izvršba neizvedljiva). ????? WTF? če bi bilo delovanje sklada odvisno glede na izvedene izvršbe in če bi izplačevali kompletno prežvinino, ne samo določen del, potem bi se gospdoje tam gor veliko bolj potrudili. še toliko bolj, če bi bile njihove plače vezane na njihovo delovno uspešnost. tako pa … če samo pogledaš družine, za katere se zbira pomoč po medijih … skoraj same enostarševske družine. zakaj? ker se očetje izmikajo plačevanju preživnine, ker država smatra, da smo ženske same krive (bručan je rekel, da smo problem) ker smo same z otroki in se znajdimo kakor vemo in znamo.
eto, moj ex že več kot pol leta zavlačuje na sodišču postopek za zvišanje preživnine. se strinja, da jo je treba zvišat, sam ne toliko kot sem dokazala po stroškovniku jaz. pazi … morala sem popisat vse stroške, ki jih imam s hčerama, delit z dva in … kaj ugotovimo? da gospod plačuje za vsako po 100 eur premalo. pa sam storškovnik ni bil dovolj, zdaj moram dokazat še to, da res zamujam s plačevanjem položnic, priensti vse račune za njuna oblačila, obutev, hobije, celo ličila … kretenizem na kvadrat. skratka … čakam, da se pri nas uvde lestvica za preživnino po starosti in dohodkih, vendar min. 100 eur za dojenčka, pa po starosti navzgor. če en mroeš plačat pa v zapor razmišljat kako boš plačeval - vzdrževal otroka, ki si ga zaplodil. pika. odrasli bi naj bili tudi odgovorni, in država bi morala biti vzor odovornosti za svoje državljane.
2.12.2008 ob 09:37
Blitz: mislim, da to nima smisla. Saj veš, osebne izkušnje predstavljati kot univerzalne. Čeprav je čisto možno, da sem za razliko od tebe dobila vpogled v zakulisje, mi ni do tega, da bi napisala kritičen opus in jasno pokazala, da ossijev ne maram. Raje pišem o stvareh, ki jih maram.
Pozabil si omeniti, da nemški Uradi za delo, ki se ukvarjajo z nezaposlenimi, zaradi Hartz IV, ki sicer ni socialni transfer v ožjem pomenu besede, že samo za svoj obstoj na veliko zapravljajo denar iz prispevkov obveznega zavarovanja za nezaposlenost in so se izkazali za velikokrat krivične in neučinkovite. Kot sem že rekla, država veliko raje lovi majhne kriminalce, ki so za 5 evrov prekoračili mejo za pridobitev teh sredstev, kot pa velike živine, ki jim skozi prste polzijo milijoni.
2.12.2008 ob 09:38
Po moje pa se bo treba počasi navaditi, da je Slovenija v marsičem boljša od drugih držav, celo od tistih, ki smo jih še nedolgo tega kovali v zvezde. Saj to ni nič slabega.
Po drugi strani je res, da bi se dalo še marsikaj na tem področju izboljšati. Kar velika skupina ljudi dela na tem vsak dan. In prihaja do pametnih odločitev, kar je pogoj za to, da se lahko razmere v sociali še izboljšajo. Kritika državljanov pa je gotovo eno od izhodišč za njihovo delo, zlasti kadar ponuja tudi konstruktivne rešitve.
Če držijo zgoraj navedeni statistični podatki (jaz jih spremljam bolj od daleč), je uspešnost socialnih transferjev v Sloveniji dosti večja, kot je v EU.
To pa je v prvi vrsti znak za zadovoljstvo, ki naj mu (konstruktivna) kritika šele sledi. Prepir na to temo pa res ni potreben, nasprotno.
2.12.2008 ob 11:39
kritika slovenskega sistema je nujna in izboljšave tako overdue, da je grozno. praši kogarkoli, ki se je znašel v njegovem primežu…
seveda pa mora kritika na nečem temeljit, da so lahko predlogi za izboljšanje relevantni. zato je pač treba se poglobit v naš sistem in tam iskat napake (ter predlagat izboljšave in poprave) - ne pa ga tendenciozno primerjat s sistemi v koromandijah (npr. mnogi kvazilevičarji zrejo v skandinavsko koromandijo kot v nebesa) in vlečt napačne sklepe, ker to ne pomaga k izboljšanju, ampak kvečjemu vodi v nekritično prevzemanje rešitev, ki so slabše od tega, kar imamo.
2.12.2008 ob 14:41
Ponpet, ne bit tako hud.
Tudi primerjave so lahko koristne in toliko bolj spodbudne, kolikor uspešnejša je država, s katero se primerjamo (tudi če tam mogoče ni vse tako hudo dobro). Nekritično povzemanje pa že zdaj na srečo ni več tako pogosta praksa, kot je bila v obdobju nacionalne nesamozavesti. Povsod v primerljivih državah, kjer sploh lahko govorimo o revščini, pa je preslabo. Smo pač vsi skupaj zabluzili do tja po napačnih poteh in smo zdaj prisiljeni iskat gasilske rešitve..
2.12.2008 ob 15:53
tako je. temu pa ni česa dodati. nisem (več) (tok zlo) hud
2.12.2008 ob 16:56
blitz, kot veš se z otročarijami (in tozadevnimi dodatki)ne ukvarjam. s temle postom si si sicer dal duška, glede argumentiranja pa si ne delaš časti. ponpetove številke in alcessine koromandijske- nedvomno obširnejše od tvojih- izkušnje po tvojem pač ne štejejo nič.
saj te ne izzivam, ampak izjava “Denar, ki ga dobijo premožni v obliki dodatka, država pobere v obliki davkov.” je pa za logično mislečega opazovalca malce prehuda, jabolka in hruške par excellence. potem bi bilo najbrž prav, da bogataš dobi celo večji dodatek kot revež, saj mora plačevati toliko več davkov.logo.
po drugi logiki, pa mi ne rečt, da te še jaz zmerjam s številkami- ampak če je recimo 30 % nemcev dovolj premožnih, da jim je dodatek le majhen prispevek za bencin , to pomeni, da bi 30% najrevnejših in najpotrebnejših lahko na njihov račun dobilo dvakrat višji dodatek. številke si lahko prirediš poljubno, princip je isti, sve su ostalo…. Pa ne, da to predlagam, le z mrkaićevimi učenci matematike se rad kregam
kar se ossijev tiče, imam z njimi veliko izkušenj- dokler so bili “pravi” ossiji, pravzaprav prav dobre- od vzhodnoevropejcev s katerimi sem se poslovno ukvarjal kakšnih 20 let, so bili še najbolj zanesljivi in sposobni- res pa je, da sem takrat med njimi od vseh vzhodnjakov našel edine prave, iskrene prepričance v superiornost njihovega sistema nad zahodnim kapitalizmom- in to celo mlade, izobražene ljudi ( ne njih veliko, ampak edine na vsem vzhodu, z izjemo rusov, ti so pa itak posebna zgodba). sedanji vsenemški ossiji- nekaj sem jih spoznal prav v okolici monakovega, pa so kar upravičeno nepopularni- nekateri se naravnost trudijo , da bi se obnašali kar se da zoprno in moteče , najbrž zaradi kakšnih kompleksov ki so jih prinesli s seboj.moj vtis pač.
2.12.2008 ob 17:19
popravek: “… da bi tistih 30% najrevnejših….
3.12.2008 ob 08:48
alcessa, zlorabe so vsepovsod, tudi z odpapežaboljpapežkimi državnimi uradniki je tako. Seveda tudi najina druga domovina ni izjema. Ampak glede na to, da se nekateri sklicujejo na tvoje pisanje o nekaterih negativnih pojavih v drugi državi, ti zastavljam nekaj preprostih dilem - v kateri državi (Nemčiji ali Sloveniji) bi raje bila:
a vključno z ossijevskim davkom)
- ločenka
- samohranilka
- uporabnica zdravstvenega sistema
- davkoplačevalka (brez cerkvenega davka
- najemnica stanovanja
- brezposelna
Lahko odgovoriš za vsako postavko posebej.
Glede tvojega zadnjega stavka (lov na velike vs. male ribe) pa tole vprašanje: katera država je bolj pravna? Je večja verjetnost, da bosta obsojena bivša uprava Siemensa in bivši šef nemškega Telekoma ali pa kakšen od novoslovenskih bogatinov?
3.12.2008 ob 09:16
matjaz, slovenija je v marsičem lahko za zgled tudi marsikateri stari EU članici, v mislih imam predvsem tiste romanskega porekla. Gotovo je marsikaj bolje tudi, kot v germanskih deželah, a prepričan sem, da sociala ne sodi zraven. razen za določene priviligirane kroge.
ponpet, delam v globalnem podjetju s kakšnimi 20.000 zaposlenimi. Seveda mora vsako od lokalnih podjetij o uspešnosti dela poročati z enakimi merili, pa je to zelo težko, da ne rečem skoraj nemogoče, zato je podatke vedno možno vzeti le kot približek, ki je včasih zelo blizu resnici, včasih pa tudi manj. Kljub temu, da so kriteriji in pravila jasna.
Na nivoju večjih skupnosti, kot so denimo države, je tovrstno poročanje še bolj zahtevno in zatorej večji približek. Saj ni nekega EU boga, ki bi popolnoma jasno in enako za vse meril državne KPIje. Te podatke merijo po sicer nekih predpisanih pravilih državni uradniki. Ali veš, na kakšen način nekdo odloči, kateri prispevek gre pod konto “zmanjanje revščine”, pod kateri konto pa denimo različne države štejejo subvencije za stanarino. Ali si prepričan, da Nemci to merijo popolnoma enako kot Slovenci.
Razen tega pa podatek o številu tistih, ki živijo pod pragom revščine pove le njihov odstotek, ne pa tudi stopnjo njihove revščine - torej koliko pod pragom, revščine živijo. Ob dokaj podobni stopnji brezposelnosti, a več kot dvakrat višji minimalni plači je zelo verjetno domnevati, da je povprečen reven Nemec manj reven od povprečnega revnega Slovenca. zato tudi najbrž potrebuje manj pomoči za dosega roba nerevščine. Matematika.
In še enkrat ponavljam. Nikakor ne mislim, da mora država s socialnimi transferji podpirati premožne, ampak gre za enostavnost sistema, iz katerega razni mejni primeri ne izpadejo tako kot pri nas. A zdi se, da tega nočeš razumeti. Mene ne moti, da plačamo polno ceno v vrtcu. Moti pa me, da moram za olajšavo kljub vsemu zaprositi, čeprav vem, da je ne bom dobil. In povrhu plačevati tistega državnega uradnika, ki bo mojo vlogo pregledal in zavrnil.
commonsense, tudi tvoje natolcevanje ti ni v čast. Podobno kot ponpet tudi ti nisi razumel poante posta. Glede Alcese pa počakaj na njen odgovor na zgoraj zastavljena vprašanja, ki bo gotovo bolj reprezentativen od primerov, ki jih je navedla.
Sem že ponpetu odgovoril - ne gre za denar, ki bi ga dobil in potem spet plačal - sliši se butasto, ampak v resnici bi naredil dva sistema preprostejša: davčnega in socialnega. Če je davčni sistem preprost, ti v nekaterih državah sploh ni potrebno oddati davčne napovedi. Oddaš jo, če želiš uveljavljati kakšne olajšave, drugače pa ne. Za Avstrijo vem, da je tako, za Nemčijo pa nisem siguren, mislim pa, da velja isto - bo Alcessa povedala.
Ker če je davčna stopnja jasna (četudi progresivna) in če so obdavčeni vsi dohodki, je zadeva zelo enostavna. Podobno je tudi s socialnimi transferji. Moja izkušnja z nemškim davčnim sistemom? zaradi mojega internacionalnega statusa so se davčni organi zmotili za okoli 500 evrov v mojo škodo. Pritožil sem se - odgovor (in denar na račun) sem prejel v enem tednu. Pa pri nas - vložene imam pritožbe za vsa leta do 2004. Prvo pritožbo so rešili po dveh letih - napačno.
Vse opletanje s številkami je brezpredmetno, če iščete absolutno poštenost sistema, ki je ni. In o tem tudi nisem govoril.
3.12.2008 ob 09:28
“poanta” zgrešenosti in tendencioznosti tvojega zapisa se že od začetka skriva v tvojih: “… je zelo verjetno domnevati, da …”.
ne; ni prav nič verjetno in prav ničesar ne moreš niti domnevati, kamoli trditi. ker <i<obstajajo natančni podatki, ki govorijo drugače, kot ti tvoji “sklepi”. To je matematika. Prosim, ne uporabljaj po nemarnem te lepe besede.
3.12.2008 ob 10:35
No, tile verbalni dvoboji so že podobni “nadmudrivanju, ko će koga”. Ampak, mislim da tisti, ki smo za izboljšave sistema in zmanjšanje stroškov, že razumemo v katerem grmu tiči zajec.
3.12.2008 ob 14:37
eh, blitz, naj te še jaz pohvalim, da si zelo pameten in da veliko veš. zadovoljen? le da me tisto o poantah zlovešče spominja na našo simono, pa ne, da je nalezljivo? poanto ti do določene meje seveda priznam, obregnil sem se le na nekatere argumente, s katerimi jo podpiraš.vsaka veriga je le toliko močna, kot je močan njen najšibkejši člen.mislil sem, da mi boš odgovoril na tisto 30% -no hipotezo, pa sem razočaran :). k njej bi dodal še, da bi- po tej hipotezi- če reveži naj dobijo le enak dodatek kot sedaj, davkoplačevalski strošek za dodatke bil le polovičen.in tudi bogati bi najbrž tako plačali nekaj manj davka.
mislim pa, da pri eurostatu tudi imajo kaj pametnih ljudi,ki nekaj vedo, in ki znajo postavljati in uporabljati kriterije za svoje raziskave.ali ne bi bilo pametno tudi drugim priznati nekaj strokovnosti, še posebno v njihovi lastni stroki, o kateri pa razen osebnih “občutkov” zunajstoječi najbrž ne vedo prav veliko?
alcesso bi prav tako lahko vprašal, ali ima raje kranjsko klobaso , ali weisswurst- bi bilo enako relevantno- in bi po tem sklepal, katera država je resnična koromandija.strinjal sem se pa z njenim komentarjem št. 16, in to je to. da pa bi marsikdo raje živel v državi,ki je gospodarsko tako močna,da so plače dvakrat višje, pa ni nič novega, nima pa to kaj dosti z nekaterimi argumenti, s katerimi podpiraš svojo poanto.moja zadnja koromandijska izkušnja pa mi pravi,da se tam kljub temu ne bi prav dobro počutil.morda sem malce razvajen
3.12.2008 ob 14:39
ponpet, sploh ne dvomim, da so podatki, ki jih navajaš, natančni. Dvomim pa, da so točni.
Sicer pa dovolj. Itak polemiziraš z mano o nečem, o čemer nisem govoril.
rak, grmovja kolikor hočeš, zajev pa še več
3.12.2008 ob 14:52
commonsense, nisem odgovarjal na tvojo provokacijo zato, ker je izven konteksta zapisa. Če pa že hočeš - sploh ne gre za tistih 30 ali 10 ali 80%. To je pri vsej zgodbi nerelevantno.
Zaradi mene naj progresivno davčno lestvico toliko dvignejo, da bo tisti bogatin, ki dobi 100evrov otroškega dodatka, plačal točno toliko več davka, torej 100 evrov. Ampak sistem bo enostaven. Enostaven je davčni sistem, ker so obdavčeni vsi prihodki - ker ga dobijo vsi, sploh ni potrebno dokazovati, ali si dodatek dobil ali ne. V Nemčiji si glede na družinske razmere uvrščen v ustrezno Lohnsteuerklasse in davek je potem čisto lahko obračunati, če seveda dobivaš plačo le pri enem delodajalcu, kar velja za večino zaposlenih. Ker Lohsteuerklasse že upošteva število otrok, je tudi davek na otroški dodatek, ki je za vse enak (bruto seveda), povsem preprosto izračunati. Res, da nihče ne plača 100% dohodnine na otroški dodatek, ampak je relativna pravičnost sistema zagotovljena že z ustreznim davčnim sistemom.
Sicer pa ne vem, zakaj se tako trudim tole razložiti, ker te imam za dovolj inteligentnega, da sem prepričan, da zelo dobro razumeš mojo poanto. Samo dolgo si bil odsoten, pa hantle iščeš.
V čem je največja razlika med najrazvitejšimi državami EU in ostalimi? V STOPNJI BIROKRACIJE.
3.12.2008 ob 14:56
kako nisi govoril o tem?
“Sliši se čudno, zlasti nam podalpskim Kekcem, ki živimo v prepričanju, da je Slovenija socialna država. Ampak ker sem v zadnjih letih živel v treh državah, od katerih sta bili dve res socialni, lahko mirno zagotovim, da Slovenija ni socialna.”
podatki, ki so ne le natančni, ampak tudi točni, te postavljajo na laž … no, ne ravno na laž, bolj te postavljajo med tiste, ki bi na vsak način radi dokazali neko svojo “teorijo” (oz. tkim. “očitno dejstvo”), pa se pri tem na dejstva požvižgajo.
da bo res dovolj - zapis brez začetnega natolcevanja in tendenciozosti (nemška koromandija vs. slovenski socializem) je povsem korekten in izpostavlja resničen problem.
to je vse.
3.12.2008 ob 15:52
ponpet, nehaj že nakladati o točnih podatkih. Vsaka statistika je sicer dobrodošla in boljšega nimamo, a vedno je potrebno poznati ozadje. Tako kot visoka gospodarska rast ne pomeni samodejno, da se država razvija - je gotovo boljša od recesije, a če rastejo napačne veje, ni sama po sebi dobra.
Številke takšne kot so, zagotovo kažejo, da nam ne gre slabo, ne povedo pa nedvoumno, da smo najboljši. Ampak ti ne bom več razlagal, ker itak samo svojo goniš in te za argumente drugih ne briga. Nisem jaz kriv, da rad čakaš dve uri v čakalnici pri zdravniku, da da rad čakaš 4 leta na operacijo kolka in da rad izpolnjuješ obrazce, od katerih nič nimaš. Jaz pač nisem mazohist.
Za tem pa stojim, da je Slovenija socialistična država in ne socialna. Seveda pa imajo socialistične države v sebi veliko socialnega. Seveda imamo socialo. Tako kot imamo kriminal, pa nismo kriminalna država. Imamo tudi rasizem, pa nismo rasistična država.
Saj ni pretežko, ali ne? Imaš vso pravico do svojega mnenja, jaz pa (vsaj upam) do svojega. Debate ne razumem kot razčiščevanje, v katerem mora vsak nujno doseči svoj prav ali sprejeti tujega. Zato tudi ne razumem tvoje trdovratnosti v dokazovanju svojega prav na mojem blogu. Zame je ta debata s teboj zaključena. Če pa boš na svojem blogu stokrat napisal stavek “Slovenija je socialna država” - obljubim, da te bom pustil pri miru.
3.12.2008 ob 16:14
Blitz in vsi ostali, mi dovolite, da jaz odgovorim na vprašanje pod številko 40?
zastavljam nekaj preprostih dilem - v kateri državi (Nemčiji ali Sloveniji) bi raje bila:
- ločenka odgovor: raje bi bil v Nemčiji
- samohranilka odgovor: raje bi bil v Nemčiji
- uporabnica zdravstvenega sistema odgovor: raje bi bil v Nemčiji
- davkoplačevalka (brez cerkvenega davka a vključno z ossijevskim davkom) odgovor: raje bi bil v Nemčiji
- najemnica stanovanja odgovor: raje bi bil v Nemčiji
- brezposelna odgovor: raje bi bil v Nemčiji
katera država je bolj pravna? Je večja verjetnost, da bosta obsojena bivša uprava Siemensa in bivši šef nemškega Telekoma ali pa kakšen od novoslovenskih bogatinov?
veliko bolj pravna država je NEMČIJA. V Nemčiji je veliko večja verjetnost, da bo uprava Siemensa odgovarjala, v Sloveniji tajkuni ne bodo NIKOLI odgovarjali. Ščiti jih politika, tako leva, kot desna.
P.S. dovolil sem si odgovoriti na ta vprašanja, ker sem velikokrat že bil v Nemčiji, poznam tako zaposlene kot lastnike podjetij, ki so Nemci in imam sorodnike, ki živijo gor že desetletja
Aja, še nekaj: Slovenija je SOCIALISTIČNA DRŽAVA! Sistem je narejen tako, da ustvarja socialne probleme in nezadovoljne DEPRESIVNE državljane, ki živijo iz meseca v mesec in nikakor ne morejo izrabiti in udejaniti svojih sposobnosti in želja po boljšem jutri.
Izzvzemam seveda tiste, ki so nesposobni lenuhi in jim stanje tako kot je, odgovarja.
3.12.2008 ob 16:34
eh, blitz, kot po navadi si ne bova prišla do konca. lahko pa kaj novega iz koromandije izveš na mojem blogu, vabim tudi alcesso, da pove, kaj si o tem misli.
3.12.2008 ob 17:08
david, hvala za pomoč. Pravzaprav bi se ti morala zahvaliti alcessa. Razlika med teorijo in prakso. Sicer pa vem, odkod to: saj so nas v šoli vsa leta pumpali, kako je socializem teoretično dober, le ljudje smo nezreli. Najbrž je podobno tudi s slovenskim socialnim sistemom.
Zadnji stavek je pa itak bistvo cele štorije.
cs, prihajam
3.12.2008 ob 17:58
Ah, v tale poučen in simpatičen dialog se ne bom vmešala, ker iz prakse slovensko stanje nimam s čim primerjat. Bi pa dodala dva primera zlorabe sociale in birokracije:
Mamica samohranilka, brez dvoma upravičena do občinskega stanovanja, je bila lani po krivici na seznamu upravičencev namesto na prvem, šele na osmem mestu. (vlagala je sedmo leto in leto nazaj je bila druga, stanovanje pa je eno na leto v eni kategoriji).
Sva naredili pritožbo, ki jo rešuje tisti, ki stanovanja deli (tadija te tuži i sudi) in je spet zlezla na drugo mesto in še vedno so nekaj točk “pozabili” prišteti.
Opciji sta bili pritožba na ljubljansko sodišče in večna zamera roki, ki ti bo mogoče le vrgla tisto kost, ali čakanje na nov razpis.
Je počakala in letos je na prvem mestu. In presenečenje!- letos stanovanj sploh ni.
Drug primer pa oče, ki je plačeval preživnino 400 eu, ker mu je nekoč dobro šlo, zmanjšanje pa je možno le preko sodišča, ki pa melje in melje, izvršba za zadnji dve leti je pa že speljana.
Izvajanje je neživljensko in uradniki v manjših krajih posebej podvrženi (boljšim) poznanstvom, na katere verjetno kaže nadrejeni, kaj vem.
3.12.2008 ob 18:17
Blitz,
evo mene zurück, sem se malo potepala. Odgovarjam vsem, ki sem jim še kaj dolžna
Blitz, če ti napišeš članek, kjer na eno stran postaviš stvari, ki po tvoje v Sloveniji čisto nič ne štimajo, v Nemčiji pa, jaz sama od sebe kot mislečega bitja pričakujem najmanj, da tvojo bipolarnost prikazovanja relativiram in dopolnim, tako kot vsi ostali. Če je tvoja teorija kaj vredna, je nekaj vredna le, ko smo se vsi skupaj nehali buniti in si ti zmagal.
Seveda pa je res, da je moja osebna udeležba v nemški družbi zelo omejena in kakšnih posebnih izkušenj z nekaj izjemami nimam. Če sem prav razumela, si ti oboje: prejemnik katere od socialnih dajatev (za otroke), predvsem pa vplačuješ v sisteme (slovenske in nemške) - govorim o davkih, obveznih zavarovanjih ipd. Z drugo besedo: kadar koli ti priznavam več birokratskih ipd. izkušenj, še posebej, ker meni na pamet ne pade, da sem sposobna na kakršen koli koristen način primerjati. Vsi imamo namreč svoje zgodbe: Ne znam si predstavljati, da bi se mi lahko zgodilo kaj takega kot Commonsensu (v zavarovalnici v Monakovem), kar pa ne pomeni, da to ni možno.
Sama sem bila večji del svojega življenja v Sloveniji prejemnik socialnih dnarčkov (neprofitno stanovanje, štipendija, študentski dom, boni, zastonj zdravstveno zavarovanje med študijem, delo preko študenta…), vse dokler nisem doštudirala. Mene nikoli ni prijelo, da bi sistem izkoriščala, sistem pa mi je dovoljeval skromen obstoj, predvsem pa mi je izpolnil mojo največjo željo, namreč izobrazbo. Ni slučaj, da po diplomi nisem postala še prejemnik dajatev za (nezakonske) otroke, subvencij za ne vem kaj, neprofitne najemnine itd. itd. - ker sem hotela vstran od državnega seska, kar mi je uspelo. Skratka, med mamo Slovenijo in mano ni neporavnanih računov, ker sem kar nekaj od vloženega celo po drugi poti vrnila. In zame je naredila čisto dovolj.
Pelko: letos sem dobila nemško državljanstvo, kar pomeni, da ostajam, če se NPD-jevci ne bodo namnožili do te mere, da me dajo na čevelj. V Nemčiji nisem in ne koristim čisto ničesar, temveč fajn plačujem (kar sem na koncu sicer počela tudi v Sloveniji). Kar se tega tiče, mi pripada pravica, da se razburjam nad tem, kar se z mojim denarjem počne.
Pojdimo po vrsti:
- ločenka: Slovenija. Poznate nove nemške zakone o deljenju premoženja po ločitvi?
a vključno z ossijevskim davkom): Vseeno mi je.
- samohranilka: Nikjer. Mi ne pade na pamet.
- uporabnica zdravstvenega sistema: Slovenija. Ne mislim javno priznati, koliko zdravstvenega zavarovanja plačujem. Tudi o sistemu samem, kot sem ga doživela, ne bom govorila.
- davkoplačevalka (brez cerkvenega davka
- najemnica stanovanja: Nemčija, absolutno. Ne samo, da sistem obstaja, tudi grdo te ne gledajo, če pri 16-ih še nimaš svoje bajte, ker je tudi drugi nimajo.
- brezposelna: Nikjer.
- katera država mi je ljubša: Nemčija, vsekakor.
Skratka, meni je v bistvu vseeno, a se prijavim na kakšne debate o tem, kje je boljše in kje ne.
Je pa res, da gre za zanimive teme, sploh za Slovenijo so te debate zanimive, ker je marsikaj še v nastajanju, Nemci so po vseh teh letih vse skupaj že dodelali. Zato pa je fajn, če nas čim več pove čim več, vsaj meni se tako zdi. Z dolžnim spoštovanjem seveda. Nič ni kr neki.
A sem vsem odgovorila? Najbrž.
3.12.2008 ob 18:32
Odgovor v moderaciji
3.12.2008 ob 19:16
barbi, hvala za opis. Ampak vidve s katarino sta samo redki izjemi v najučinkovitejšem socialnem sistemu na svetu.
Ampak zares - najemniški sistem v Sloveniji je veliko večja katastrofa od splošnega socialnega sistema. Ampak mnogi so z jazbinškom profitirali. Predvsem oblast, ki je za nekaj desetletij odložila hude socialne probleme, v katerih bi se znašli upokojenci, če ne bi v večini bili lastniki stanovanj
alcessa, hvala. Ampak jaz nisem napisal, da čisto nič ne štima - če bi to mislil, se pa res ne bi vrnil v modovino. Pišem samo o tem, da bi lahko bile zadeve bolj preproste in zato učinkovitejše.
Prejemnik dajatev za otroke nisem bil še nikoli, ker sem ostal v slovenskem socialnem sistemu tudi med bivanjem v tujini. Ampak v tujini mi vsaj ni bilo treba pisti prošenj za nekaj, kar mi ne pripada, pri nas pa jih moram. Zato, da jih lahko nekdo zavrne. In še plačam ga za to. Commonsensova zgodba je pa tudi zame šokantna - jaz v treh letih nisem doživel toliko negativnega kot on v enem dnevu.
Dobro, da si omenila študentske bone - še en način za by-pass bogatenje nekaterih. Pa ne me narobe razmeti - tudi sam sem jih uporabljal in tudi sam sem kdaj preko servisa delal. Ljudje se pač obnašamo logično.
Glede tvojih odgovorov:
- glede ločenk nisem siguren - po prejšnjem zakonu so bile kot polarni medvedje, še zlasti, če niso bile zaposlene. Kako je po novem, ne vem. Bi pa bilo lepo, če malo razložiš nov zakon. Sem pa prepričan, da tudi sistem preživnin deluje bolje kot pri nas.
- samohranilka - včasih se zgodi, tudi v boljših družinah.
- zdravstven sistem - ker nisem vplačeval v Nemčiji, ne vem, koliko stane (če nočeš vsote navesti, pa vsaj povej % bruto plače), zato ne morem primerjati. Vem pa, da nisem nikoli nikjer na nič čakal.
- davkoplačevalka - ali ti je res vseeno? Zakaj pa se potem sekiraš zaradi prispevkov za zdravstvo? Kakorkoli, meni ni vseeno - davke sem plačeval v obeh državah. Prijavil sem vse dohodke v Nemčiji in Sloveniji. V državi, kjer je bil odmerjen davek višji, sem moral nato doplačati razliko od že plačanega v drugi državi. Kljub 7% dvaku za Ossije in cerkvenemu davku sem v Sloveniji vedno še krepko doplačal. Ne morem ravno reči, da bi mi bilo vseeno.
- brezposelna - V nemških medijih je bilo kar veliko govora o socialnih zgodbah. Pravic za brezposelne je ničkoliko, od stanovanja do raznih podpor. Spomnim se prispevka o brezposelni materi samohranilki, materi dveh otrok iz Chemnitza (ex Karl-Marx Stadt): država ji je plačala stanarino (dvosobno stanovanje v bloku), z vsemi dokladami in podporami pa je nabrala okoli 1700EUR. Seveda pa je jamrala; ampak pogosto gre za drugačno revščino, ne le finančno.
Se pa strinjam, da so razlike v veliki meri odvisne od tega, da Nemčija že 60 let živi v normalni državi, Slovenija pa komaj slabih dvajset. Pod normalno razumem državo, ki porabi toliko kot ustvari in ki skrbi za dolgoročno stabilnost in blaginjo.
3.12.2008 ob 19:51
Ja, za ločenke so prišli trdi časi…
Nimajo več pravice do ohranitve istega premoženjskega statusa, kot so ga imele v zakonu (saj veš, kam merim - medicinska sestra in zdravnik, potem pa on po ločitvi ohranja njen prejšnji status - gre za primer, ki se ga največkrat navaja), materinstvo samo ni dovolj, da bi jih mož moral preživljati (pač pa seveda otroke), zase morajo poskrbeti same in si najti službo. Sodišča smejo odločati čisto po svoji presoji, kdaj je mož ženi dolžan plačevati kar koli oz. a je to umestno (govorim le o ženah, ne o otrocih). Problem so žene, ki so se z možem zmenile (nekatere celo podpisale pogodbo), da bodo ostale doma in skrbele za otroke, on pa finančno za njih, tudi ko bosta v pokoju, pa zdaj možje celo to lahko izpodbijajo…
Samohranilkam sicer nič ne očitam, hotela sem poudariti le, da se tudi socialnega prejemništva človek naveliča in rata pretirano previden v zvezi s tem, kaj počne, da ne bi še enkrat pristal tam, vsaj meni je bilo enkrat dosti, čeprav je bilo večinoma vse preprosto in konvencionalno (razen zgodbe s študentskim servisom od zadnjič). Možno je seveda, da nisem imela posebnih zahtev in se mi ni zdelo, da je država dolžna poskrbeti za moj luksuz (mislim resno in poznam veliko ljudi, ki so mnenja, da se zanje morajo pobrigati vsi drugi) - skratka, če se človek ni preveč sekiral, je šlo.
- Podatki o mojem zdravstvenem zav. niso relevantni zato, ker plačujem cel znesek, torej tudi za delodajalca, kar pri večini ljudi s stalno zaposlitvijo ni tako. Vsekakor plačam toliko, kot moj redno zaposleni mož, samo, da je njegov dohodek stalen.
- O davkih nisem nikoli podrobno razmišljala, ampak sem jih preprosto plačala in pika. Torej moja luknja v razmišljanju in ravnanju - ni se mi dalo. Itak so odvisni od prihodka. Moti me samo, da plačujem tudi Ossijem
- Sama se trenutno sebe dojemam kot poročeno žensko in če bi bila brezposelna, ne bi dobila čisto nič, ker pač mož zasluži dovolj. Vem, da v Nemčiji poleg denarja dobiš še vse ostalo in da je problem v glavi, v zvezi s tem se itak strinjava. Ampak ta problem se mi res zdi najmanj relevanten zame, čeprav se seveda lahko motim. Brezposelnost je huda zadeva, če človek nima nič za početi in potem je itak vseeno, kje.
Glej, kot sem že rekla, moje izkušnje in moje zaznavanje sistema samo po sebi ni dovolj relevantno, da bi veljalo za merodajno, so pa za pogovore o Sloveniji relevantne izkušnje različnih udeležencev v tej zanimivi debati
Drugače se ne mislim vsepovsod zraven štulit, kjer kdo govori o Nemčiji 
… Vsekakor je moja notranja nastrojenost ta, da moramo Slovenci o teh stvareh razpravljati, ker še niso utečene, in da je prav, da drug od drugega izvemo čim več, preden začnemo zastopati neko opcijo. Tudi če bo na koncu o vsem skupaj odločal kak “Rupel”, treba je furati debate.
3.12.2008 ob 19:58
blitz, alcessa, a se spomnita pred nekaj leti zelo publiciranega primera nekega socialnega podpiranca, ki se je preselil na florido in s podporami tam živel prav udobno življenje, kako mu je bilo ime “florida franz? heini? …” ali kaj?
3.12.2008 ob 20:04
Commonsense, se nekaj spomnim ja, - ampak mislim, da je ključ v pluralu: podporami
alcessa, pa ti grejo ossiji res na živce
Meni pa ne toliko. Sem se pa jih naučil v teh letih prepoznavati - preprosto so drugačni od wessijev, še zlasti od Bavarcev. Naju so ponavadi spominjali na - Slovence.
Prosim, kar štuli se še naprej.
4.12.2008 ob 09:34
Hej! Mislim, da si zadel bistvo razlike med socialo v Nemčiji in socialo v Sloveniji!
Razen tega - razlika Nemčija / Slovenija… V Nemčiji dobi vsak novorojeni otrok dodaten denar. Ne vem, kako je zdaj s tem, a tam pospešujejo rojstva na tak način. Tako kot v Avstriji, ko si dobil za otroka, rojenega leta 2002 dodaten denar (uf, ne morem se zdaj spomniti, koliko) do njegovega 35.meseca življenja (ali nekaj podobnega).
Kaj pa dobi starš v Sloveniji? Kaj dobi starš zato, da ima otroke v šoli? Če pomislim samo na to, koliko moram plačevat za kosilo, malico in raznorazne dejavnosti (Tamaučku ne bom odrekla fuzbala in Taveliki glasbene šole…). Starš dobi denarno kazen, ker ima otroke. Otroški dodatki itd so premajhni. Veliko je ločenih žensk, ki živijo same z otroki in komaj preživi iz meseca v mesec. V razredih od mojih otrok… jih je gotovo več kot polovica ločenih.
Vsi ti ločeni starši imajo potem nove družine in nove ločene otroke in nove finančne probleme in….
4.12.2008 ob 21:23
dajana, o denarju za rojstvo otroka ne vem veliko. Vem, da lahko po novem dobijo plačo do otrokovega tretjega leta (ne sicer 100%), ker včasih so dobile plačo le tri mesece. Drugače pa dobivajo Familienbeihilfe, Kindergeld in še kaj bi se našlo. Potem imajo razne subvencije, da če za otroka starši vsak mesec varčujejo določen znesek, doda še država en del…
Kar je seveda zelo v redu, manjka pa jim vrtcev, zlasti za najmlajše.
Nedvomno pa je v Sloveniji bolje rešeno vprašanje prehrane - v Nemčiji niti v vrtcih niti v šolah nimajo organizirane malice, le kosilo. Zato morajo otroci zajtrkovati doma in še nesti malico s sabo. Ampak v šoli naše tamale v Nemčiji so učitelji vsaj prevrjali, kaj prinesejo otroci s sabo za malico in so opozarjali, da naj bo malica čimbolj kakovostno sestavljena. V Avstriji je bilo to popolnoma svobodno. Hi nama je tako nekega dne z zavistjo pripovedovala, da si prinese nek sošolec vsak dan za malico dve vrečki Gumibärliejev. Ko sem jo vprašal, kaj si prinese za piti, je še bolj zavistno odgovorila: “Coca Colo”
Tako, da tudi hrana v Nemčiji ni brezplačna. Je pa zato brezplačno vse drugo. Za hči smo porabili za šolo okoli 100 evrov letno (15-20 evrov za delovne zvezke, okoli 70 evrov za zvezke in pisala, 10 evrov smo pa na začetku leta morali plačati za razne materialne stroške za vse leto. Med letom nismo plačali nič.
Tudi za varstvo je bolje poskrbljeno v Sloveniji - v Nemčiji namreč osnovne šole nimajo organiziranega (brezplačnega) varstva za vse otroke, kot je to pri nas. Imajo pa možnost varstva za tiste, ki to želijo, a je treba plačati. Je pa res, da je raven neprimerno višja kot pri nas, ker se z otroki res ukvarjajo.
Ločenost je pa seveda poseben problem, a je v Nemčiji bolje rešen, predvsem seveda zaradi ažurnosti pravne države in plačilne discipline.
5.03.2009 ob 23:31
[...] pa čeprav je vsakemu jasno, da so v strašni stiski, tudi socialni. A o tem sem pred časom že pisal in to ni tema današnjega [...]