Kavelj 22

Že nekaj časa se nisem kaj veliko, vsaj na blogu ne, ukvarjal s problematiko naše soseske in našega soseda, Plečnikovega stadiona. Ko sem pred dobrim letom izvedel za Pečečnikovo (in županovo) namero, da obnovi bežigrajski stadion z okolico, sem bil navdušen. Nekako ob istem času sem tudi zvedel, da so prebivalci naselja, moji sosedje, ustanovili civilno iniciativo, ki bi naj postala Pečečnikov sogovornik pri obnovi. Posredno sem sicer dobil nekaj informacij o njihovem delu, pa nekako nisem zagrabil poante, bržčas mi je dolgoletna odsotnost z Balkana otopila nagon za nujno previdnost, kadar lokalni mogotci združijo svoje poslovne ideje s šerifatsko oblastjo.

Šele kasneje, po vrnitvi v domovino, sem zvedel, da so sosedje, bogsigavedi kako, odkrili moj zapis in si v silnem besu zaradi moje kritičnosti do njih in navdušenjem nad gospodom Jožetom menda kar malo lase pulili. Sicer jim pa drugega tudi ni preostalo, saj jih meni niso mogli. Če bi se v avto vsedli, bi se pa do Münchna najbrž itak ohladili.

Ko sem nato januarja letos zaradi nespluženih cest v naselju začel celo razmišljati o teoriji zarote, beri županovega maščevanja špilferderberskim prebivalcem, so me slednji, torej vodstvo naše civilne iniciative Iztepač, poklicali. In mi dali jasno vedeti, da sem jih razkuril ter da me vabijo na kavo, da mi malo razjasnijo pojme. Ko sem se prepričal, da njihov namen ni počakati me v temi in mi naravnati kosti, smo se dobili na piru. Priznati moram, da so me prepričali in končno sem začel verjeti, da jim ne gre za miniranje županovih naporov, temveč za obnovo, ki bi ustrezala nekim osnovnim urbanističnim principom današnjega časa.

Skratka, počasi sem dobil vpogled v dosedanje dogajanje in v izogib težkim besedam in morebitnim tožbam bom napisal le, da je v postopanju oblastnikov in njihovega kolega investitorja zaznati elemente nekorektnega delovanja. Kakorkoli že, prebivalci smo se jim z Iztepačem oziroma s koordinacijskim odborom stanovalcev Fondovih hiš (KOSFH) na čelu postavili po robu in prvi uspeh je že ta, da je na natečaju prvonagrajeni projekt že nekoliko bližje tistemu, kar preneseta okolica in spomeniško varstvo – idejni projekt iz lanskega leta je bil v primerjavi s tem prava spaka, kar pa seveda ne pomeni, da je novi projekt idealen. Delo naših predstavnikov v Iztepaču lahko samo pohvalim, vloženih je bilo ogromno truda, znanja in energije, obenem pa je njihovo delovanje nadvse korektno. Že res, da Iztepač predvsem zagovarja interese večine stanovalcev našega naselja, a vse, kar so doslej obravnavali, je bilo zelo korektno predstavljeno. Žal pa korektnosti ne moremo očitati sogovornikom na oblastni in investitorjevi strani. Kot sem že omenil, se bom vzdržal komentarja njihovih dosedanjih postopkov, ne morem pa se izogniti kritiki njihove najnovejše poteze.

Pa poglejmo – na sestanku pred dvema tednoma so nam stanovalcem predstavniki KOSFH predstavili najnovejše dogajanje okoli prvonagrajenega projekta in predlog nadaljnjih aktivnosti. Z veliko večino, prisotnih pa je bilo zares rekordno število stanovalcev, smo skoraj soglasno sprejeli 7 sklepov. Zapisnik sestanka je bil nekaj dni kasneje poslan v vednost županu Jankoviću. Do tod je bilo vse zakonito, transparentno in odprto.

Reakcija na pismo in naše sklepe je prišla le nekaj dni kasneje. V obliki pisma, pravzaprav vabila na sestanek s strani BŠP d.o.o. (Bežigrajski športni park), torej družbe, ki so jo prav z namenom obnove bežigrajskega stadiona ustanovili MOL, OKS (bilo kuda – Kocijančič svuda), Združenje športnih zvez in Pečečnikovo podjetje GSA poslovno svetovanje d.o.o. Seveda ima BŠP vso pravico povabiti stanovalce na sestanek in nam razložiti še njihov pogled na zadeve. Ampak zanimivo pri vsem skupaj je dvoje – izbira povabljencev ter vsebina tega, kar nam želijo predstaviti.

• Ključ izbire povabljencev nam ni znan, po doslej ugotovljenih podatkih pa vemo, da:
  so povabili podpisnike temeljne listine stanovalcev Fondovih hiš,
• niso povabili tistih prebivalcev fondovih hiš, ki temeljne listine niso podpisali – med drugim tudi jaz, ki je pač nisem podpisal, ker sem takrat živel v tujini – seveda sklepamo, da nas niso vabili, ker po njihovem verjetno nasprotujemo civilni iniciativi in zatorej nismo potrebni obdelave,
• najbolj zanimivo pa je, da vabila niso prejeli niti člani koordinacijskega odbora stanovalcev, torej naši predstavniki v pogovorih z investitorjem in mestno oblastjo.

Pri vsebini pa najbolj v oči zbode stavek, da nas bodo seznanili s posledicami našega oviranja njihovih načrtov. Seveda ni mišljeno kakšno fizično nasilje, temveč predvsem morebitne tožbe in odškodninska odgovornost za morebitno škodo, nastalo zaradi našega neupravičenega oviranja izvedbe projekta. Kar je brez zveze, to, da je tisti, ki neupravičeno ovira gradnjo nečesa, za oviranje odškodninsko odgovoren, vemo, to smo razčistili že na začetku, ko smo se sploh odločili zavzeti položaj resnega sogovornika oblasti in investitorju – in seveda nimano nobenega namena ničesar ovirati neupravičeno. Namen takega pisanja seveda ni nobena skrivnost, po mojem skromnem mnenju gre za prostaško razkazovanje moči z namenom ustrahovati neposlušne nebodijihtreba. Kar seveda ni kakšen taktičen presežek, sicer dokaj pogost pri ljudeh z veliko denarja, pa tudi za Pečečnika ni prvenec – podobno se je pred časom spravil na Damjana Prelovška, nekdanjega direktorja direktorata za varstvo kulturne dediščine - nekdanjega, ker je težavo namesto sodišča s Prelovškovo zamenjavo nadvse učinkovito razrešila nova kulturna ministrica Širca – kar je najhuje, je Prelovškov naslednik zgolj v.d. direktorja, kar pomeni, da Širca niti ni imela boljšega kandidata, ampak je preprosto bilo treba Prelovška, sicer enega najbolj priznanih strokovnjakov za Plečnika, zamenjati za vsako ceno – le zakaj? No, tisti, ki znamo brati med vrsticami, seveda znamo razbrati tudi Pečečnikovo nesigurnost vpričo trdnosti naših argumentov.

Pa tudi nekatere druge trditve v pismu so milo rečeno zavajajoče – gotovo, da je med stanovalci naselja tudi nekaj takih, ki v celoti podpirajo Pečečnikov projekt in do tega imajo vso pravico. A na sestankih stanovalcev jih ni bilo veliko slišati. Kljub močni podpori, ki je je bil deležen Iztepač, Pečečnik govori o “posameznikih, ki želijo…”, kar me neustavljivo spominja na stare čase nekdanjega režima in manter o “pojedincima, koji žele štetiti tekovinama revolucije”.

Še bolj smešen je poziv, naj se sestanka udeležimo vsi – ko dobro vemo, kdo vse je in kdo ni dobil vabila – predvsem ga niso dobili naši predstavniki v civilni inciativi. Medtem, ko Iztepač vsa obvestila vrže v vse nabiralnike in jih celo nabije na kandelabre, da bi bila obveščenost čim boljša, BŠP pošilja ekskluzivna vabila. Dodaten dokaz, da si investitor ne želi odprte diskusije dveh enakovrednih sogovornikov, je način udeležbe na “sestanku”. Vsak, ki se ga bo želel udeležiti, bo namreč moral potrditi udeležbo preko emaila in se ob vstopu v sejno sobo identificirati z osebno izkaznico. Da se slučajno ne ušunja neki kontrarevolucionar ili provokator?

Ali je potrebno napisati še kaj več? Pametnemu zadostuje, tole ravnanje gospoda Pečečnika je zgovorno samo po sebi, nobena skrivnost pa ni, kdo mu pri tem stoji ob strani. Ali se kdo spomni “sodnika” Roya Beana? Ja, ljubi Ljubljančani, če ste doslej živeli v iluziji, zdaj veste, kakšno oblast ste si izvolili. Zoki tuži, Janković sudi.

P.S.: Sta pa gospoda naredila tudi nekaj dobrega za nas Fondovce – veliko bolje smo se spoznali in se začeli družiti med sabo – včeraj smo se denimo družili na imenitnem strassenfestu – najprej čistilna akcija, potem pa zabava dolgo v noč.

P.S.: Ker si domišljam, da je moj blog dokaj dobro obiskan, bom odslej pogosteje objavljal zapise o dogajanju okoli obnove bežigrajskega stadiona in na ta način pomagal našim vrlim Iztepačem. Res si ne želim živeti v Putingradu. Med drugim v kratkem prihaja na te strani ekskluzivni intervju s predsednikom koordinacijskega odbora stanovalcev Fondovih hiš.