Fondovi prvi koraki
Objavil blitz, dne 19.06.2009
Kot sem že večkrat omenil, sta župan Janković in investitor Pečečnik s svojo aroganco, kravjo kupčijo in olako obećano brzino dosegla vsaj nekaj dobrega – vzpodbudila sta komunikacijo med stanovalci, ki smo se doslej, razen med sosednjimi vhodi, komajda poznali. Pa še nekaj dobrega sta povzročila, močno se je povečalo zanimanje stanovalcev za naselje in njegovo zgodovino. Tako iz pozabljenih predalov, škatel in polic na bel dan prihajajo zanimivi dokumenti o življenju v naselju nekoč.
Zanimiv je tale prispevek, za katerega ne vem, kdaj je nastal in kje je bil objavljen. Glede na vsebino pa najbrž datira v čas dokončanja naselja leta 1938. Pripoveduje o tem, kako je naselje nastalo in kdo so bili njegovi stanovalci. Omenja seveda tudi bivanjske standarde in okolje, kjer posebej omenja vrtove, ki so pripadalai vsakemu stanovanju, še posebej pa hvali zasnovo naselja, ki jo postavlja kot vzor. Zanimivo je, da govori o notranjosti brez vsakega luksuza, omenja pa tudi, da si večina stanovalcev ne bi mogla privoščiti visokih najemnin. Zanimivo je predvsem videnje bivanjskih standardov, saj kaže, da so bili ti pred vojno precej višji kot za časa SFRJ, ko nobeno novozgrajeno blokovsko naselje ne po zunanji, ne po notranji ureditvi Fondovim blokom niti približno ni seglo do gležnjev.
Naravnost navdušujoča pa je okrožnica iz leta 1939, ki jo je Upravni odbor Fonda naslovil na stanovalce. Dokument je naravnost briljantno pričevanje o nekem času in prostoru in vsako dodatno nakladanje z moje strani bi bilo povsem odveč.
20.06.2009 12:01
A veš kaj je problem?
Da so bivanjski standardi leta 2009 še nižji kot v času SFRJ!
20.06.2009 16:39
chef, nisem prepričan, da to res drži. Nova stanovanja so za moj okus lepša in bolj razgibana, ozelenjenost okolice pa je res morda bolj uboga.
21.06.2009 01:05
Blitz, tale tvoja okrožnica je pa res zabavno čtivo – upravni odbor je bil do otrok čisto gestapovski. Najbolj všeč mi je stavek:
“Starši naj nikar ne pozabijo, da se dobijo že tudi med majhnimi otroci veliki pokvarjenci!”
Če dobro premislim, je primeren tudi za današnjo rabo – volivci naj nikar ne pozabijo, da se dobijo že tudi med majhnimi politiki veliki pokvarjenci.
21.06.2009 09:02
filomena, tudi jaz sem se ob tem najbolj zabaval. Ampak to je bilo vendar pred sedemdesetimi leti. Saj še pred tridesetimi leti ni bilo veliko drugače – nas mulce je denimo z nepreglednih travnatih površin železničarskega športnega društva v Mariboru samozvani čuvaj preganjal z nožem. Bognedaj, da smo izgubili žogo, je koj spoznala nož.
Zadeva z “velikimi pokvarjenci” je zares pretirana, se mi pa včasih zdi, da gremo dandanes v drugo skrajnost…
Na vsak način pa okrožnica kaže, da je bilo takrat naselje kakovostno vzdrževano, najbrž veliko bolj od kateregakoli današnjega “nadstandardnega” naselja,
22.06.2009 13:51
Blitz, odlomek, ki ga omenjaš je poglavje iz knjige “Naš Bežigrad v luči zgodovine, kulture, gospodarstva”, ki je izšla v Ljubljani leta 1940, založila pa jo je stavbna zadruga “Bežigrajski dom”.
Vale Gier