Pr’ Uliju
Objavil blitz, dne 6.08.2009
Letošnji dopust je bil nekaj posebnega. Prvič zato, ker smo pravzaprav prvič po petih letih šli resno letovat. Za časa bivanja v tujini je namreč naša najstarejša jasno in glasno odločila, da “dokler živimo v tujini, hočem vse počitnice preživeti v Sloveniji, pravzaprav v Ljubljani”. Razen tega sem si jaz med zadnjim pravim letovanjem prisegel, da ne grem več letovat, dokler ne bo naš najmlajši star vsaj 4 leta – takrat sedemmesečni pobič nam je namreč skupaj s komižanskimi (ali komiškimi) turističnimi delavci krepko zagrenil dneve oddiha.
Izbira kraja letovanja pravzaprav ni bila zelo težka, odločujoči faktorji so namreč precej zožali izbiro:
- potovati smo želeli z avtom, ne predaleč, saj smo z našimi tremi pamži radi fleksibilni
- hoteli smo iti nekam, kjer je na voljo veliko aktivnosti, še zlasti za otroke, pa tudi varstvo zanje
- želeli smo stanovati v apartmaju in ne v sobah
- nismo želeli sami kuhati, želeli pa smo si kakovostno jesti
- želeli smo se izogniti nevarnosti, da bomo ob prihodu neprijetno presenečeni nad ohranjenostjo, kakovostjo in čistočo nastanitve
- ker je od naše selitve domov minilo skoraj celo leto, smo imeli namen enkrat to poletje obiskat ottobrunske prijatelje
Prva točka je izbiro že zožila na nekako 500 km oddaljenosti, pri čemer so torej odpadle najpopularnejše morske destinacije kot denimo Turčija, Španija in Grčija. Točka 2 je ponudbo na Hrvaškem že zelo omejila, saj ni nobena skrivnost, da naši južni sosedje ravno ne blestijo po pestrosti ponudbe. Podobno je s točko 3 – hrvaški hoteli imajo namreč večinoma zgolj sobe, pa še te so največkrat neznosno majhne. Lahko bi seveda šli v apartmaje, ampak potem bi si morali sami kuhati ali pa bi bili vezani na prehranjevanje v restavracijah, ki pa zlasti na boljših hrvaških lokacijah slovijo po zelo neugodnm razmerju med ceno in kvaliteto. No, morda bi celo tudi na Hrvaškem našli kak hotel z apartmaji in all inclusive ponudbo, ampak verjetnost, da bi dobili še kakovostno in zdravo hrano, je precej majhna. Podobno velja za ohranjenost in snago v hrvaških turističnih zmogljivostih. Da ne bo nesporazuma – ne mislim, da na hrvaški obali ni mogoče dobiti hkrati dobre hrane, snažnih sob in kakovostne ponudbe aktivnosti, trdim pa, da je verjetnost, da vsaj eno od pričakovanj ne bo izpolnjeno, precej velika, gotovo več kot 50%.
Ker smo že prej velikokrat slišali pohvale za odlično ponudbo Familien- in Kinderhotelov v Avstriji, Švici in Nemčiji, smo se odločili, da se bomo tokrat odpeljali na Bavarsko in po končanem letovanju za nekaj dni obiskali še naše ottobrunnske prijatelje. Šel sem na slepo – v Google sem vtipkal “Kinderhotel Bayern” in že na prvi strani dobil zajeten spisek tovrstnih hotelov. Natančneje sva si ogledala ponudbo in se precej zlahka odločila za Ulrichshof, čeprav so tudi drugi hoteli s svojimi internetnimi stranmi naredili dokaj dober vtis. Pri odločitvi je pretehtalo to, da ima Ulrichshof odlično razdelano stran z veliko podatki in fotografijami – tako smo že vnaprej videli, kakšni so apartmaji, kaj imajo v ponudbi, dodatni argument pa je bil podatek, da strežejo izključno bio prehrano in pijačo - razen morda pira.
Obsežen fotografski material in opisi so bili tudi neke vrste garancija, da bomo res dobili to, kar pričakujemo. Ne tako, kot pred leti na Murterju, kjer je na internetni strani gazda pisal, da leži penzion ob obali, ni pa povedal, da ta obala ni ravno plaža, ampak prekop med kopnim in otokom, obenem pa je stran obogatil s čudovitimi fotografijami, posnetimi v mesečini, zaradi česar se ni videlo, da je med penzionom in “obalo” še cesta. A kljub vsemu smo se spraševali, kako bo tak familienturizem zgledal.
No, pot je bila kar dolga, Ulrichshof namreč leži v Bavarskem gozdu, tik ob meji s Češko, na pol poti med Regensburgom in Plznom. Sam Bavarski gozd se s svojimi lepotami ne more kosati denimo z Bohinjskim kotom, pa tudi ne s Pohorjem. Še najbolj spominja na mešanico Slovenskih goric, Haloz in Posavja. Skratka, narava nič posebnega. Povsem druga zgodba pa je turistična ponudba, ki presega vse, kar sem doslej videl. Človek ima namreč občutek, bržčas kar pravšnji, da ves Bavarski gozd živi za turizem. Že sam Ulrichshof je fascinanten – ko smo rezervirali počitnice, še nismo vedeli, kam gremo – šele tam smo zvedeli, da gre za enega najboljših družinskih/otroških hotelov v Evropi. Razen izredno udobnih apartmajev ponuja hotel kup aktivnosti: od zunanjega in notranjega igrišča, prostornega lobbya za divjanje z bobby-carji, jahalne šole, saloona z mehanskim bikom za rodeo do čudovitega bazena s še lepšo savno. Seveda ima hotel tudi vrtec, kjer lahko kadarkoli med sončnim vzhodom in zahodom popazijo na vaše otroke. Vsak dan so organizirane tudi razne aktivnosti tako za odrasle kot otroke. Od jutranjega jogginga z gazdo, spoznavanja gozdnih rastlin in čebelarstva do tekmovanja v rodeu.
Posebno poglavje je hrana – veliko o njeni kakovosti pove že to, da se v hotelski restavraciji prehranjuje tudi lastnikova družina. Obroki niti približno ne zgledajo tako, kot v hrvaških hotelskih menzah. Okusnost hrane, bio kakopak, je na ravni zelo solidnih restavracij, tudi izbira je odlična. Še posebej je poskrbljeno za otroke, ki imajo vedno na izbiro tudi ločen otroški meni, nekaj takega pač, kar mularija rada je. Raznolikost je zagotovljena, v enem tednu se tako pri kosilu in večerji ni ponovila nobena jed.
Vse, kar sem omenjal doslej, je zgolj ponudba Ulrichshofa. Temu pa je treba dodati še bogato ponudbo v okolici. Mislim, da je ni vasi, ki ne bi ponujala vsaj kakšne zanimivosti. V eni vasici tako najdemo odprt bazen, v drugi steklarski muzej, v tretji majhen zabaviščni park in še in še. V Bavarskem gozu je tako kar nekaj zabaviščnih parkov, v krogu 50km boste gotovo našli vsaj enega, kjerkoli že ste. Mi smo obiskali Churpfalzpark - gre za veliko manjši park od kakšnega Legolanda ali Gardalanda, v katerem si priboljške služijo lokalni upokojenci in kmetje (upravljalec Riesenrada je že z vonjem izdajal, da je zjutraj še delal v hlevu 
). Najbolj pa preseneča, kako znajo turistični delavci tudi iz nič narediti atrakcije, ki pritegnejo na tisoče obiskovalcev. Takšen primer je denimo gozdna pot WaldWipfelWeg, 300m dolga in do 30m visoka učna pot med in nad krošnjami dreves, kamor se turisti pripeljejo tudi do 100km daleč. Da o množici zimskih in letnih smučišč in sankališč niti ne govorim.
Skratka, tam gori v Bavarskem gozdu smo našli turistično ponudbo, kakršne pri nas ne bo še dvajset let ali več, na Hrvaškem pa nikoli. Našli smo turizem, ki deluje po mušketirskem načelu vsi za enega, eden za vse. Kjer sodeluje vsa regija. Ulrihshof je že res vrhunski hotel, a brez sodelovanja vse regije bi bil samo dober hotel, nič več. Tako pa je Bavarski gozd ob Tirolski in Švici hkrati Meka in Indija Koromandija družinskega in otroškega turizma. O uspešnosti Ulrichshofa pa vse pove že dejstvo, da skoraj nima pred- in posezone – razlika v ceni med najcenejšimi in najdražjimi termini je le okoli 20%.
In kako smo kakovost ponudbe opazili mi? Tako, da je vsak dan večkrat deževalo, pa nismo bli zaradi slabega vremena za nič prikrajšani.
6.08.2009 12:02
Pa ti si Nemec od glave do peta!!!
Malo te moram zajebavat. Mene v takšne urejene kraje težko dobiš, ker bi mi bilo preprosto dolgčas za znoret.
6.08.2009 16:23
ježešna, blitz, chef ima spet enkrat prav.
koliko neobjektivnosti je le potrebno, da te raznese od navdušenja nad počitnicami z nekajkratnim dežjem vsak dan,(ostali dopustniki, ki jih poznam, imajo raje vodo pod , kot nad seboj. da moraš za zabavo plezati 30 metrov visoko po drevesih, da se navdušuješ, da tam imajo celo pizzo ( nekaj takega pač, kar mularija rada je ).
tole me tudi malce spominja na avstrijsko – bavarske tres-chic hotelske trakavice tipa schlosshotel, kapavem kako se še imenujejo.
no, resno, tudi glede morebitnih hrvaških počitnic bi se lahko malo bolje informiral, pa čeprav pri kakšnem “like/hate” prijatelju, kot sem spodaj podpisani.
6.08.2009 17:47
chef, itak
Sicer pa vsakemu svoje – jaz se raje kratkočasim s kakšnimi aktivnostmi kot z zajebavanjem carinikov. In raje imam predvidljivo čist apartma kot nepredvidljivo umazanega. 
cs, seveda ima prav. Si pa slabo bral – nikakor nisem navdušen nad dežjem, seveda bi raje imel sonce, navdušen sem nad dejstvom, da sem na deževne počitnice naletel tam, kjer se je kljub dežju dalo kaj početi. Na Hrvaškem se je še vsak deževen dan končal s poležavanjem v premajhnih sobah, bojim pa se, da v Sloveniji tudi ni veliko bolje, saj kakšne resne ponudbe ni, razen morda na Rogli in Pohorju.
In navdušen sem nad dejstvom, da sem uspel ves teden odlično jesti, kar mi v dobrem desetletju letovanja na Hrvaškem ni prav pogosto uspevalo. Na Hrvaškem sem vedno poceni in zelo dobro jedel v kakšni vukojebini v notranjosti, na obali pa zgolj izjemoma – pa sem sprobal restavracije na najboljših lokacijah Straduna, Komiže, Bola, Hvara, Cresa, Trpnja, Crikvenice, etc, kjer za težke pare dobiš od lignjev eno samo pohanje, juho Argovačo in druge žalostne kreacije. Nekoliko bolje je bilo v hotelih, kjer pa se mi je zaradi mastnosti hrane cele dneve spahovalo. No, v Sloveniji za razliko od Hrvaške ni problem najti dobrih restavracij.
Glede na to, da si ti jadralec, je seveda logično, da te bornost hrvaške turistične ponudbe ne moti toliko, prav tako te ne moti pomanjkanje aktivnosti za otroke. Verjetno pa so tudi tebe že kdaj razkurili s cenami privezov, zaradi katerih se je veliko jadralcev in jahtarjev preselilo v ustje Piave in drugam po Italiji, nekateri, ki na jadranje letijo, pa celo na Krf.
Sicer pa napiši kaj več o Hrvaški – jaz sem jim bil dolgo zvest, predvsem dokler me je zanimala le njihova narava in se mi je zdelo nobel, da si lahko privoščim hotel in polpenzion, pa četudi je bil malo slabo ohranjen in smo dobili za jesti en sam holesterol. Ko se mi je pa ta kao nadstandard spremenil v standard, sem pa začel razmišljati o tem, ali res dobim value for money in odgovor je bil jasen. Še vedno trdim, da imajo Dalmatinci eno najlepših obal in tudi notranjosti v Evropi in morda še širše, žal pa imajo tudi najbednejšo turistično ponudbo od držav, ki veljajo za turistične (Črne Gore in Albanije seveda ne štejem mednje). V Istri je sicer ponudba precej boljša, a ni morje nič posebnega.
Pa mi napiši, glede česa sem slabo obveščen. Ali morda ne drži, da se ti kaj lahko zgodi, da boš naletel na ne najbolje ohranjen in nesnažen hotel ali apartma? Ali pa morda ni res, da drage restavracije niso samoumevno vrhunske oziroma so pogosto celo zanič? Ali pa ne drži, da ima Hrvaška zelo malo Familienhotelov?
Srž mojega navdušenja pa ni v tem, da Bavarci to imajo, ampak nekje drugje – ker sem prepričan, da bi bil tak turizem idealen za severovzhodno Slovenijo – za območje od Pohorja na severozahodu, Prekmurja na vzhodu in Haloz ter Kozjanskega na jugu. To bi bila odlična turistična regija, ki bi se morala seveda načrtno razvijati – predstavljajte si manjše družinske hotele denimo nekje v Prlekiji – na razdalji 50 km bi imeli kopališča, jahališča, smučišča in še kaj. Seveda pa trenutne zmogljivosti (beri velike terme) ne bi zadoščale – potrebovli bi več manjših kopališča, da bi od vsakega hotela imel največ 10km do najbližjega. Področje Pohorja, Boča, Donačke Gore itd bi lahko nudilo kupe športnih aktivnosti. V bistvu bi morali početi to, kar že počnejo denimo na ROgli in Mariborskem Pohorju, a se povezati s celotno regijo. Mislim, da so Štajerci in Prekmurci dokazali, da bi kaj takega bili sposobni dojeti in izvesti.
Odlične naravne možnosti za kaj podobnega imajo seveda Gorenjci, a so na primeru Kranjske Gore in Planice dokazali, da bodo sposobni kaj takega izvesti takrat, kot Hrvati – ob svetem Nikoli.
6.08.2009 18:19
Blitz, podatek, da gre za dopust s 3 otroki je najpomembnejši, sploh, glede na to, da so mimo časi, ko se je otroke preprosto vsepovsod vlačilo s sabo, pa naj potrpijo
Zanima pa me, kako je z družinami prijazno ponudbo v Sloveniji? Recimo za tiste, ki so mnenja, da so leta in leta na jadranski obali vseeno malce …dogočasna?
6.08.2009 18:53
blitz, skoraj vse, kar si napisal, tudi kupim, in nad hrvaškim turizmom imam vsaj toliko pritožb kot ti. vendar je marsikaj precej subjektivno. da boš, na primer, na stradunu pričakoval value for money je milo rečeno, precej naivno.
ampak če ti gre za civilizirano , klimatizirano nastanitev, odlično, za koga morda celo preveč ekološko mediteransko hrano( z gospo sva se nekoč uprla povabilu, da prideva jest posebej za naju zaklanega kozlička
), in pred hišo kopanje v nadpovprečno topli (beri plitvi, za otroke) vodi, če se ne zaneseš le na internet, ampak tudi kakšnega poznavalca vprašaš, bi ti recimo jaz priporočil našega gostilničarja na pašmanu- pred njegovo gostilno včasih sidrava kar cel teden in- če ima tudi jastoga- se greva prave tajkune na počitnicah…. 
.
res pa je, da naokoli ni 30 metrskih dreves, do ringlšpila pa se je treba nazaj do biograda 20 minut s trajektom peljat. ah, ja, gostilničar pizze nima ( sem ga že okrcal) zato pa on in njegova gospa delata frigane lignje, kot jih še nikjer nisem jedel. mnjam.
6.08.2009 19:30
alcessa, ne vem. Menda je nek družinski hotel v Logarski dolini, pa najbrž je še kje kakšen. Gotovo takšne zmogljivosti imamo, najbrž pa gre z osamelce in ne za koordinirano ponudbo.
Edino, kar si upam trditi, je, da je gotovo ponudba boljša kot na Hrvaškem.
cs, morda sem se nerodno izrazil z value for money – v lepem lokalu na Stradunu sem pripravljen tudi več plačati, ampak naj bo vsaj za silo solidno. Argovača je pa ponižanje, še na majhni plinski kartuši v kampu si lahko boljšo župco skuham. Ampak dalmatinska logika je pač preprosta – Evropejcev je pol milijarde, če vsak samo enkrat pride, bom imel posel, zakaj bi se torej trudil?
“če se ne zaneseš le na internet, ampak tudi kakšnega poznavalca vprašaš…” – evo, točno o tem pišem – ali bom torej moral imeti v vsaki državi, kamor bom šel letovat, zveze? To je balkanizem – seveda to uporabljam, na živce pa mi gre vseeno. O Ulrichshofu nisem vedel nič razen tega, kar je pisalo na netu – ampak prišli smo tja in dobili točno to, kar smo pričakovali.
Za pašman se bom pa priporočal, ko bo deca šla po svoje…
6.08.2009 21:18
@blitz: Ne gre samo za to, da bi užival ob nadmudrivanju s cariniki, ampak preprosto zato, da grem najraje tja, kjer ni turistov. Zato so mi recimo všeč velemesta – turisti sicer so, ampak niso moteči, ker so še najmanj čudni od vseh
Recimo midva s prijateljem sva pobegnila iz vseh turističnih krajev na poti, uživala sva pa v zabačenih selih in pajzlnih. Ko bom starejši in z otroki, pa verjamem, da bom tudi jaz iskal kaj drugega. Jasno, v Nemčijo me za dopust ne boš dobil niti v sanjah
7.08.2009 06:55
chef, saj se še Nemci in Avstrijci čudijo, da smo šli tja
Gneče pa sploh ni bilo, razen na WaldWipfelWeg. Ravno v tem je finta, da ima že sam Ulrichshof toliko različnih aktivnosti na voljo, da smo pri polno zasedenem hotelu bili popoldan tudi po dve uri sami na bazenu.
Tudi meni je všeč manj turistov, a kaj ko imajo otroci rano obratne želje…
Me pa veseli, da mi ne boš še ti delal gužve v Nemčiji. 
7.08.2009 20:27
“dalmatinska logika je pač preprosta – Evropejcev je pol milijarde, če vsak samo enkrat pride, bom imel posel, zakaj bi se torej trudil? blitz, tole si dobro napisal, točno tako razmišljajo.
“…. in dobili točno to, kar smo pričakovali…..”.no, če je to merodajno vodilo , potem ti je pa gotovo tudi naša mala klinika zelo všeč….
je ravno zdaj na programu.
7.08.2009 21:41
cs,
12.08.2009 17:50
Blitz, se nam je zdelo najprej čudno, da greste na Bavarsko, sedaj vidim zakaj. Mi smo pa letos uresničili to kar si ti že pred desetletjem – šli smo na Korziko. 14 dni peščenih plaž, gora in gorskih rečic, zanimivih mest in posebnih ljudi. Skratka odlično.
15.08.2009 20:53
Aleš, sem videl in sem favš. Mi bomo tudi še šli.
24.08.2009 19:41
[...] Pr’ Uliju [...]