Kdo je tu nor?
Objavil blitz, dne 4.10.2010
Že, ko smo se vračali iz tujine, me je malo skrbelo, kako bo v domovini s šolo. Zavedali smo se, da nas čaka nekoliko drugačno okolje, kot smo ga bili vajeni. A punca je bila že samostojna, bodoče sošolke in sošolce je poznala že od prej, tako, da nam prvi dve leti ni bilo hudega. Če seveda človek malo zamiži ob vrtoglavih cenah prevelikega števila večinoma vsebinsko do otrok in njihove inteligence žaljivih delovnih zvezkov. A to smo itak vedeli.
Letos je šel v prvi razred naš ta večji pob. Tako sem se končno tudi jaz srečal z našo šolo. Mislim v fizičnem smislu. Hči je začela nanjo hoditi šele v petem razredu in je v šolo seveda hodila sama. Poba pa kakopak potrebuje jutranje spremstvo. Tako je del moje dnevne rutine postalo pet jutranjih minut. Prideva v garderobo, počakam, da se preobuje in ga spremim v učilnico, kjer poteka jutranje varstvo.
Pravzaprav gre za dve skupini jutranjega varstva – ena je namenjena predvsem prvčkom, po domače prvim čičekom, lahko pa se jim pridružijo tudi starejši otroci. Druga skupina je namenjena otrokom od drugega razreda naprej. Kar takoj moram povedati, da smo z našo skupino zelo zadovoljni. Otroci so vedno zbrani okoli vzgojiteljice, ki zna očitno zelo uspešno vzbuditi njihovo pozornost.
Kmalu pa sem ugotovil, da v drugi, starejši skupini, program jutranjega varstva poteka nekoliko drugače. Stvar je zelo preprosta – v tisti skupini otroci vsako jutro gledajo televizijo. Ne občasno, niti tu in tam, pa tudi pogosto ne, ampak prav zares vsak dan. Otroci sedijo na stolih in klopeh in nepremično zrejo v smer, kjer bi naj bila gola stena ali kakšen plakat. A ni ne gole stene, ne plakata, ampak čisto pravi televizijski ekran.
Seveda sem bil osupel, v mojih časih je bilo kaj takega nepredstavljivo. Učitelji so bili veliko manj prizanesljivi do naših razvad, sicer pa televizorjev v šoli tako ali tako nismo imeli. Edina izjema je bila ob Titovi smrti, ko so od nekod privlekli televizor, nas zbrali v telovadnici in potem smo gledali, kako vozi vlak v daljavo. Dolgcajt, ampak še vedno bolje kot pouk.
No, zadeva nama ni dala miru in Frau Blitz je na sestanku sveta staršev ugriznila v kislo jabolko. Vodstvo šole je vprašala, kako, da v jutranjem varstvu gledajo televizijo. In če je jutranje gledanje risank tako poučna in otrokovemu razvoju koristna dejavnost, kako to, da se s to inovativno metodo ne pohvalijo v učnem načrtu? Če pustimo ob strani, da se je ravnatelj celo pohvalil z veliko pridobitvijo v tem šolskem letu – novim televizijskim aparatom, najbrž kakšnim ohinsploh flat screenom ali kako se že reče - je bil odziv vodstva šole kar pričakovan - mencanje in nerodno izgovarjanje. Tudi o tem, da je jutranje varstvo itak dobra volja šole in ga lahko tudi sploh ne bi bilo. Šola nam dela uslugo, mi pa takole nehvaležno.
Manj pričakovan je bil odziv nekaterih staršev. Kot je že v navadi, je ob neprijetni temi večina modro molčala, za nekatere pa je bila kritika gledanja TV preprosto preveč nezaslišana, da bi lahko dostojanstveno izrazili svoje nestrinjanje. Ena od mam je tako po dobri stari slovenski navadi svoj bes usmerila kar na Frau Blitz osebno, češ kakšna slaba mati da je. Nekateri ubogi otroci menda pridejo v šolo že ob pol sedmih in zdaj jim neki zagovedneži, kot smo Blitzovi, ne bi dovolili niti televizije gledati. Pa smo spet prišli do točke, do katere pride človek vsakič ob podobnih problemih. Največji problem niso šola in učitelji, ampak starši.
Skratka, ne vem več, kdo je tu nor. Ali je res nekaj tako nezaslišanega pričakovati, da se bo v jutranjem varstvu vzgojiteljica ukvarjala z otroki in z njimi počela kaj kreativnega ali vsaj družabnega? Ali je res postalo že povsem normalno, da otroci namesto, da bi se igrali, raje kot zombiji nepremično sedijo na klopeh in nemo buljijo v zaslon?
Ali pa morda vendarle še vedno velja, da je televizija ena od prvih odvisnosti, s katero se otroci srečajo precej prej kot z računalnikom, prenosnim telefonom, alkoholom in drogami. Ali ni potemtakem nekoliko shizofreno, če šola v vzgojni načrt zapiše, da bo posebno pozornost posvetila izobraževanju o odvisnosti? Zdi se, da tukaj govorimo o najbolj razširjeni obliki odvisnosti – odvisnosti od pomanjkanja zdrave pameti.
4.10.2010 07:05
Problem naše osnovne šole je, da od samega začetka (očitno je prvi razred pri vas izjema) zatira sposobne. Mogoče se tole moje pisanje sliši kot liberalistično-anarhistično-permisivistično agitiranje, ampak dejstvo je, da so pridni gledalci Slovenije tudi pridni državljani, ki jih lahko brez težav držimo na uzdi in usmerimo po svoje. Treba je pa začet že od malega. Nočem povedat, da se ti učiteljski tepci tega zavedajo in da to počnejo nalašč – se pa ne zavedajo, da otrokom ne delajo nobene usluge.
Starši, ki so itak že oprani, se tega zavedajo toliko manj.
Tako dobiš tridesetletnika, ki je gledal oddajo o eni stari babi, ki je imela v stanovanju ful mačkov, potem je umrla in tega ni nihče vedel, dokler ni nekaj zasmrdelo. In ko so gasilci fdrli, je blo fse posrano, kasitijafukienmalo? Vun so znosili 35 ton mačjega dreka, kasitijanor? Petintrideset ton dreka!
In on to popolnoma verjame.
Je pa skoraj gotovo na teh svetih staršev najpametneje ostat tiho, vsaj dokler ne dobiš zaledja v še enem ali dveh zajebantih. Tako sem jaz slišal od tastarih.
Srečno želim in bolj ko boš imel uporniške otroke, več bo od njih, se mi zdi. Sicer bodo pa štrajkali na eni od upravnih enot.
4.10.2010 08:14
Kritika, kaj kritika, pripombe in opazke so tudi v naši šoli (zaenkrat šola-vrtec) nezaželjene. Odpiranje prostora za dialog in soustvarjanje je tabu tema.
Preseneča me, odziv staršev v tvojem primeru. A očitno se vaša šola demokratično prilagaja potrebam staršev in otrok
Hvaležen za to, da doma nimamo TV-ja.
4.10.2010 12:24
S televizijo hipnotozirajo vsepovsod. Še celo pri gasilcih.
Ljudje jemljejo TV kot nekakšno varuško otrok, saj bodo otroci dali potem mir. 
Aha, starši so bili tiho? Willkomen im Slowenien.
4.10.2010 12:38
Veš, kdaj mene besni TV? NA ŠOLSKIH EKSURZIJAH! Ja, tam nikakor ne morem razumeti, da jim dajo gledat kakšne filme … Za povrh dostikrat otroci prinesejo filme in tako gledajo filme PO IZBIRI najbolj podjetnih OTROK. Seveda nimajo nobene zveze z vsebino eksurzije, gledajo kkašne akcije ali kaj takega …
4.10.2010 12:45
Tudi jaz sem se pritožila, ko so v popoldanskem varstvu igrali računalniške igrice! En igra, ostalih deset zraven, pa vpisani na čakalno listo, sedijo in gledajo, kdaj bodo na vrsti. In tako mine popoldansko varstvo…
4.10.2010 15:11
Seveda s(m) starši vedno problem za učitelje in obratno. TV pa v šoli, sploh pri malčkih in sploh zjutraj res nima kaj iskati. Razen če gre za tehnični krožek, kjer TV sestavijo na prafaktorje in potem sestavljajo. čeprav, po drugi strani bi pa bilo dobro, da bi učenci v razredu gledali zgolj v vsak svoj tv ekran, preko katerega bi predaval/a učitelj/ica. Tako bi jih lahko vsaj ugasnili kadar bi hoteli. Pod pretvezo varčevanja energije seveda.
4.10.2010 20:04
chef, sicer se strinjam s tabo, ampak morda le ni do skrajnosti tako hudo, kot pišeš. Veliko učiteljev je tudi dobrih, problem je bolj v tem, da nikoli ne veš, kaj boš dobil. Like a box of chocolate. Ne samo, da je razlika med šolami, ampak so velike razlike tudi med učitelji na isti šoli, še zlasti, če ravnatelj ne opravlja svojega dela. Marsikje pač vsak učitelj dela, kot se mu zdi – eni dobro, eni zanič. Ravnatelji pa samo pazijo, da se svojim podrejenim ne zamerijo, ker ti odločajo o njegovem bonusu.
“Je pa skoraj gotovo na teh svetih staršev najpametneje ostat tiho…” – ko so potrkali pri prvem sosedu, smo bili tiho. ko so potrkali pri drugem, prav tako. Ko so potrkali pri meni, ni bilo več nikogar, ki bi se lahko oglasil.
Danilo, ko pa vse osebno jemljemo. Pri nas se vsaka kritična pripomba pogosto jemlje kot napad na integriteto. Odpiranje prostora – kje si pa upamo, v odprtem prostoru lahko takoj prileti kakšna po zobeh.
dajana, saj ni to nič novega. Prepričan sem, da je med tihimi marsikdo, ki ga gledanje televizije moti še veliko bolj kot nas. No, obstaja še ena druga eksotična sorta – eno od mam je zanimalo, če bi nam bolj ustrezalo, če bi gledali poljubno-znanstvene oddaje.
Saj ni res, pa je.
Ana, kam pa gredo na ekskurzije?
Ali TV s sabo vzamejo? Ali gredo na ekskurzijo v bare s televizorjem.
biba, po mojem boš uspešnejša, če boš zahtevala, da kupijo računalnike za vse otroke.
Don Marko, odlična ideja. Bom tamalemu prišepnil, naj jutri zjutraj poskusi razstaviti in spet sestaviti televizor.
4.10.2010 20:52
Blitz!
Med vožnjo na eksurzijah jo gledajo!! Namesto da bi jim recimo povedali kakšne lokalne legende in še kaj.
4.10.2010 21:02
Ana, saj to ni normalno. Da se mularija tudi na avtobusih več ne zna zabavati. Včasih je bila to živa zabava. Saj smo mi tudi počeli bedarije, ampak vsaj družili smo se.
4.10.2010 21:14
Ni normalno, po moje … Ampak dajo jim.
Kar sem jaz doslej godrnjala, ni bilo drugega učinka, kot občutek, da sem tačudna.
Glej, godrnjala sem, zakaj gredo otroci na tabor na kmetijo, pa ima vsaka soba svoj TV!
Godrnjala sem, ko so imeli tabor PREŽIVETJE VA NARAVI … in zvečer so šli v disko! Sem vprašala, zakaj. Sem rekla, da bi lahko imeli večer brez elektrike – recimo ob cvečah (če se grejo preživetje v naravi), pa so mi rekli, da jaz nič ne razumem.
Ja, tako je …
Žal …
4.10.2010 21:45
Ja, takoj je razumljeno kot napad. Ko pa bi res lahko odpri prostor. Navsezadnje smo starši marsikaj pripravljeni prispevati, samo …
Je pa treba prijazno drezati, vzpodbujati in odpirati, sicer ne bo sprememb in iskati ter ustvarjati druge možnosti.
In to tvoje drezanje je že odlična stvar.
4.10.2010 22:20
Blitz: bingo! Malčku kar zvečer pripravi komplet orodja. Ni treba, da televizor tudi sestavi nazaj. Če bodo telebajski kaj jokali in sitnarili, pa naj jim svetuje obisk šolske knjižnice.
Ana Kos: še en bingo! Pred leti sem na sestanku staršev vzrojil zaradi naravoslovnega tabora v hotelu (!) z bazenom (!!), pa se mi je potem zazdelo, da sem pravzaprav sam v puščavi, ljudje okrog mene pa le privid, navadna fatamorgana. Potem je nekega leta otrok sitnaril, ker so jih gnali v neko zakotje v dom CŠOD. Nazaj je prišel ves navdušen, da je bilo to najboljše dotlej.
4.10.2010 23:31
Poglej, mi smo imeli v celi osnovni šoli dva učitelja, ki sem si ju zapomnil kot odlična. Eden nas je učil takratni SND, drugi pa zadnji dve leti zgodovino. Vse ostalo je bil šit, pač posledica nemotivacijskega delovanja javne uprave.
Sistem je pa sam po sebi naštelan tako, da se dela negativna selekcija tudi pri učiteljih.
Tio, da sem jaz šest let osnovne šole dobesedno gledal v luft ne da bi se učil pet minut, je za moje pojme ena navadna katastrofa, ker ko sem prišel v zahtevnejše okolje, me je pa tako pribilo, da zase nisem vedel. Ja, je bil drug sistem, pač katoliški, ki pa po svoje ni bil dosti boljši. Pridne ovčice so pač prosperirale ne glede na resnične sposobnosti.
Iz srednje šole sem si kot zares dobre zapomnil tri učitelje, od tega je bil eden za telovadbo.
5.10.2010 09:49
Čudne so postale tudi družinske navade, ne samo v šoli ali varstvu.
Ko pridejo mlajši vnuki na obisk (starejši niso nič bolj drugačni), je prva stvar TV daljinec. To, kar jim je babica pripravila na mizi, ali dedi za zabavo, ne velja kaj dosti.
Ko prideva k njim na obisk, sledi sicer: “Živjo babi, živjo dedi”, a pogled je še vedno na TV-ju ali GB-ju. Pa jih včasih povprašam, če se naj obrneva, ker vidiva, da nimajo časa za naju. Šele to ali pa opomin staršev jih malo zdrami.
Z ženo sva svoje vzgojne dolžnosti kot starša pač že opravila, ampak vzgojni “prijemi” so bili drugačni. Na sedanjih starših pa je, da poskrbijo za vzgojo svojih otrok. Ne glede na odpore neodgovornih posameznikov ali skupin pa naj vplivajo tudi na ostale institucije, da se življenje in vzgoja otrok tudi izven družine odvija v okviru “normale”.
5.10.2010 09:51
Tudi na Radiu 1 očitno berejo tvoj blog… pravkar so zavrteli par mnenj staršev, vsebino pa sem žal preslišala. Ampak saj bodo verjetno ponavljali…
5.10.2010 12:16
Tu si lahko ogledate del te oddajo na Radiu 1 (Ljubljana)
http://www.radio1.si/strani/Oddaje.aspx
5.10.2010 18:01
[...] ki bi deloval. Medicina? Pokojnine? Policija? Sodstvo? Carina? Stavkajoči na upravnih enotah? Šolstvo? Ne me jebat, če si hočem popravit zobe, moram potem, ko sem plačal osnovno in dopolnilno [...]
5.10.2010 19:34
Ni povsem na liniji te diskusije, je pa precej blizu: današnji Zapiski iz močvirja Marka Radmiloviča: http://www.rtvslo.si/blog/marko-radmilovic/osnovnosolski-naprej-v-preteklost/48975
5.10.2010 20:54
“Ravnatelji pa samo pazijo, da se svojim podrejenim ne zamerijo, ker ti odločajo o njegovem bonusu.”
tukaj si povsem falil (pa še kje drugje): učitelji ME odločajo o tem
5.10.2010 21:27
Ana, kaj češ, dandanes nas je večina čudakov. Škoda, da vaši in naši niso v istem razredu, bi bili dvoji, ki nič ne razumemo
Danilo, jaz ne znam prijazno drezati. OK, minuto ali dve že, potem pa mi zavre … Tudi moj prostor bi bilo treba od časa do časa odpreti.
Bimbo, ideja je bila pravzaprav Don Markova, jaz sem jo samo povzel
chef, ovčice bodo prosperirale v vseh šolah, tu nimaš kaj. Ampak problem je v tem, da se otrokom ubija kreativnost in samostojno razmišljanje, med drugim tudi s preveč delovnimi zvezki. Pa niso tega krivi učitelji, preprosto so zrastli iz istega sistema kot ti ali jaz.
Sem pa imel jaz več kot samo tri dobre učitelje.
rak, ja, saj temu se je danes težko izogniti. Starši seveda morajo opraviti večino dela, ampak biti starš pač ni izobrazba. Šola pa bi morala biti strokovna. Žal pa prepogosto popušča pritisku staršev. Jasno, pritiskajo pa pogosto ne najpametnejši, ampak najagresivnejši.
Mimmy7, uau, kdo bi si mislil, da sem tako vpliven
rak, bimbo, hvala za link
jaz, Pravilnik o merilih za ugotavljanje delovne uspešnosti direktorjev s področja šolstva v 16.členu pravi, da: “Višino dela plače za delovno uspešnost direktorja določi svet zavoda ob obravnavi in potrditvi letnega poročila zavoda za preteklo leto.”
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja v 46.členu pravi: “Svet javnega vrtca oziroma šole sestavljajo: trije predstavniki ustanovitelja, pet predstavnikov delavcev in trije predstavniki staršev”.
Od treh skupin imajo torej učitelji daleč najmočnejši vpliv, ali ne?
5.10.2010 21:30
Včasih se mi zdi, da je šola zapor.
5.10.2010 21:38
“Od treh skupin imajo torej učitelji daleč najmočnejši vpliv, ali ne?”
ne, od 11 glasov jih imajo 5 – pa še ti so predstavniki in ne gre za klasično “glasovanje” učiteljev o ravnatelju
5.10.2010 22:47
Dajana, meni pa ne. Pa bi morda bilo včasih bolje
Jaz, seveda, skoraj polovico. Drugi dve skupini imata bistveno manjši vpliv. Zadeva je zelo preprosta – če ravnatelja učitelji ne bodo marali, skoraj nima šans za visoko uspešnost.
Vpliv staršev je skoraj ničen. Ne samo zaradi majhnega števila, ampak tudi zato, ker se težje organizirajo, kot učitelji.
Je pa res, da sem nekoliko spremenil mnenje tudi o tem, da bi morali imeti starši večji vpliv. Včasih sem bil mnenja, da bi bilo to potrebno, danes pa mislim, da je itak veliko staršev nemogočih, da ne rečem trčenih.
8.10.2010 07:20
Hec je v tem, da sva najhujša lumpa zdaj med najbolj uspešnimi, zelo dobro gre pa tudi drugim lenuhom. Potem pa padajo očitki “temu kurcu vse rata samo od sebe.” Ja.
8.10.2010 07:46
zakaj te čudi, Blitz? Danes otroci gledajo Tv, jutri jim bodo dajali pomirjevala, da bodo mirno- kot lutke, počakali do osme ure.
Žal se bo to zgodilo še za časa mojega življenja, ne le tvojega.
Zakaj se to dogaja?
Zato, ker se- milo rečeno- nikomur nič več ne ljubi. Ne da. Vsi so takooooo obremenjeni, pa nihče od tistih, ki jamra, kaj prida ne dela.
Pa ni le v šoli tako. Žal.
Enako je v družinah. Nikomur se več ne ljubi vzgajat otroke. Vsem je vse odveč. Vrtci in šola so postali odlagališče za malčke.
Otroci so moteči ob popoldanskih kofetkarijah, moteči so ob večerih, ponoči.
In zakaj ne bi bili potem moteči tudi ob jutrih v šoli?
8.10.2010 09:56
Milena,
na srečo ni povsod tako.
8.10.2010 19:01
ko so potrkali pri prvem sosedu, smo bili tiho. ko so potrkali pri drugem, prav tako. Ko so potrkali pri meni, ni bilo več nikogar, ki bi se lahko oglasil.
to je nek Nemec napisal….pod vladavino Hitlerja…sam malo drugače…se motim?
8.10.2010 20:28
chef, seveda, ampak s tem ni nič nujno narobe – zakaj se ti to zdi dokaz neuspeha šole? Kaj pa če to samo pomeni, da ste vsi dobili v šoli to, kar ste iskali?
Milena, tudi meni so kdaj moteči. Denimo zdaj, ko nočejo spat in jim bom moral pripovedovati o Srakoritnikovih
Ne bi pa rekel, da nihče ne vzgaja – v moji okolici vsi precej vzgajajo, verjetno bolj kot jaz. No, nekateri seveda vzgajajo na nenavaden način. NIsem pa jaz med tistimi, ki bi apriori trdili, da je danes katastrofa – nekatere stvari so tudi boljše kot pred desetletji. Mi smo bili vzgajani za ubogljivce, ki morajo upoštevati avtoriteto.. Današnji otroci so bolj samozavestni, res pa pogosto kar poprek, brez razloga
Ampak družina je družina, otroke ima lahko pač vsak, … šola bi pa naj bila strokovna ustanova
Smoger, seveda, saj si ne lastim avtorskih pravic…
10.10.2010 22:15
Takole, pa se bo oglasil še en učitelj – ki dela v OŠ, ima otroke tudi na popoldanskem varstvu in je del javnega sektorja. Za razliko od nekaterih tukaj sem vse izobraževanje zaključil v najhitrejših možnih rokih, v življenju sem na svoji koži izkusil šolske sisteme treh držav in prav v vseh sem bolj ali manj užival. Učiteljskega poklica sem si želel že od nekdaj – in delo mi je v veliko veselje.
Vzroke v slabem učiteljskem poklicu vidim predvsem v preveliki birokraciji, s katero se učitelj mora ukvarjati. Sprotne priprave, letne priprave, tematske priprave na podlagi učbenikov, spletne učilnice, trojno vpisovanje ocen, lastna evidenca, sledenje reformam ministrstva, študijske skupine, računovodske storitve, individualizacija, diferenciacija, organizacija dnevov dejavnosti, doprinos, govorilne ure, roditeljski sestanki, aktivi za dodatno strokovno pomoč ipd. Problem je v tem, ker učitelji zaradi kupa papirologije preprosto ne moremo več opravljati svojega prvotnega poslanstva. In večkrat smo se že vsi v zbornici strinjali, da bi nas učitelje morali samo pustiti, da učimo po svoje – avtonomno in na način, kjer bomo odgovorni samo svojim učencem in njihovim staršem (ne pa ministrstvu, svetu staršev, vzgojnemu načrtu, pripravam ipd.).
Za nazorno ilustracijo vam povem le tole: Šentviška gimnazija je v letih 1903 svoje letne načrte za vse predmete spravila na vsega skupaj 5 strani. Na naši šoli smo z načrti napolnili celotno arhivsko omaro. Kdo bo to pregledoval se mi niti ne sanja. Ravnateljica se je hudomušno zahvalila in pripomnila, da si bo sedaj inšpekcija lahko mirno prišla ogledat omaro (vsebina jih itak ne zanima). In kljub dejstvu, da bom pljunil v lastno skledo zatrjujem, da je bila Šentviška gimnazija bolj kvalitetna kot naša šola.
Vse tiste, ki delo na javni upravi primerjate s šolstvom pa vabim v učilnico odvodit eno šolsko uro. Učitelji dela ne jemljemo kot službe ampak kot poslanstvo za boljši jutri naših zanamcev. Vloženega truda se ne da umestiti v le osem ur dela na dan, ampak nam v končni fazi to niti ni važno.
Popolnoma pa se strinjam s starševskimi pripombami: TV nima kaj početi v šoli, dilema ali bomo hipeaktivnega mulca umirili s tabletami ali klofuto je velika, kvaliteta dragih učbenikov je porazna, šolske torbe so pretežke, otroci postajajo vse večji narciski in nekateri starši niso sposobni skrbeti niti zase. Učitelji se trudimo čim bolj, da opravimo vse zastavljene naloge – osebno pa sem se že po enem letu učiteljevanja odločil, da bom pred birokracijo postavil učence posameznike. Tistim, ki solijo pamet na višjih inštancah pa kar povem, da se bom skregal, če me bodo silili v brezvezne stvari. Zaenkrat smo zadovoljni vsi – učenci, jaz in ostali. Zavedam pa se, da me bodo tisti “ostali” zjebali ob moji prvi izpostavljeni napaki.
Na živce mi gre tudi, ker po šolstvu vedno samo pljuvamo – učenci v našo šolo hodijo z veseljem in tudi učitelji večinoma uživamo v svojem poklicu – ni namreč večjega zadovoljstva (za otroka in za učitelja) kot na novo osvojeno in uporabljeno znanje. Slednje je tudi vrednota, ki jo pod nazivom “zdrava pamet” v šolstvu vse premalo uporabljamo.
11.10.2010 07:19
Zdrava pamet je izraz za povprečno pamet. Žal rabimo več kot to.
Res je žalostno, če še zdrave ne dosegamo.
11.10.2010 09:14
Switch *****! Prepričan sem, da podobno velja za večino ustanov in strok – morda še bolj izrazito v javnem kot zasebnem sektorju.
11.10.2010 11:17
Switch, kapo dol. Žal pa je sistem naravnan tako, da tudi tistim z nekaj začetniškega elana v doglednem času poreže perutničke. Kot je rekel nek znanec – službe vendarle ne rastejo na drevesih.
11.10.2010 17:24
hej, switch, saj si dobro napisal, ampak “…da bi nas učitelje morali samo pustiti, da učimo po svoje – avtonomno in na način, kjer bomo odgovorni samo svojim učencem in njihovim staršem (ne pa ministrstvu, svetu staršev, vzgojnemu načrtu, pripravam ipd.). ” ali bi torej učitelji naj po svoje učili kreacionizem namesto evolucije, leninistično revolucionarnost ali kakšno drugo prismuknjenost, ker pač tako mislijo in so pač avtonomni? mislim, da ne, da neke meje vseeno morajo biti postavljene. drugače pa s teboj in s tvojimi sotrpini zelo simpatiziram.
11.10.2010 17:24
nevenka, ne po nemarnem……
15.10.2010 10:16
Blitz, če si nor ti in kakšen od tukajšnjih komentatorjev, naj nam bo v tolažbo, da je podobno “norih” še kar nekaj ljudi. Tako sklepam po dveh člankih o starševstvu in šolstvu iz Dnevnikovega Objektiva (9. oktober 2010):
http://dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042393973
http://dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042393985.
17.10.2010 11:46
[...] in vezalk, nekaj pa tudi o prilagojenosti šolskih programov na sodobne razmere. Morda je čas, da preudarni starši, ki jim je kaj do dobre in resne osnovne šole, združimo moči in damo pobudo za uvedbo učenja [...]
17.10.2010 22:05
Switch, hvala za tako temeljit komentar. Se seveda strinjam z večino napisanega, razen s tistim delom, ki ti ga je oponesel že commonsense. Načeloma pa seveda – od prihoda Slavka Gabra naprej je šlo samo navzdol, vključno s kao konzervativnim predzadnjim ministrom. Reforma na reformo, večinoma bedarije kot je NMS.
Kar po mojem manjka, je konsistenten program, ki naj ostane vsaj desetletje nespremenjen in ki naj le počasi, organsko raste, da ne pade iz ravnotežje. A kaj, ko vsak minister misli, da ga je poslal sam Bog.
Seveda pa potrebujemo red in disciplino, tako pri učencih kot učiteljih. Šola bi morala biti strokovna ustanova, ne pa, da se lahko starši vtikajo v vse. Mulci se bodo pač morali srečati tudi s krivico – that’s life, vendar.
Najbolj bi si želel šolo brez presenečenj. Da ne bi bilo od sreče odvisno, ali bomo zadovoljni s šolo in učiteljem. Točno tako je bilo v Münchnu – razred moje hčere je praktično vsako leto menjal učiteljico, a to ni nikakor vplivalo na izvajanje programa. Ker je bil jasen in stabilen že desetletja. Seveda, ravnateljica je imela več jajc, kot vsi ljubljanski ravnatelji skupaj.
Bimbo, hvala
17.10.2010 23:17
Seveda, Blitz, saj je ženska!
Ob rojstvu 400.000! 
17.10.2010 23:20
[...] Kdo je tu nor? [...]
15.10.2011 14:00
[...] je pa še Frau Blitz pred šolo srečala ravnatelja in načela isto temo. Se še spomnite zapisa o gledanju televizije v šoli in uspešne akcije Frau Blitz, ki je po letih neuspešnih poskusov staršev čez noč uspela [...]
15.10.2011 14:37
Lol, Ana, dobra!
