Mourinho in jaz
Objavil blitz, dne 3.12.2011
Britje mi je zoprno že od najstniških let. Povsem odvečna sitnost, preprosto izguba časa. Zato je bila moja prva misel, ko so me pri Braunu povabili v ambasadorsko ekipo: “Le kje so mene našli?” Potem je beseda dala besedo in ko sem zvedel, da je Braunov globalni ambasador Jose Mourinho, me je zadeva zaintrigirala. Ravno toliko, da nisem takoj odklonil.
A še vedno sem imel osnovni problem, da namreč, razen v kratkih obdobjih, ne uporabljam brivnika. Preprosto zato, ker z nobenim nisem bil zadovoljen. Moj prvi brivnik je bil od dedka podedovani oldtimer Remington IV.
Mašinca je rezala, cukala in pulila, a je nekako šlo. Dokler se ni začelo med britjem nekaj smoditi in sem raje prešel na navadno britvico. Poskusil sem tudi z očetovim Braunom, pa je bolj božal, kot bril. Nikoli nisem razjasnil, ali je bilo kaj narobe z brivnikom, ali pa mu preprosto ni ustrezal moj najstniški puh, enostavno sem za poldrugo desetletje prešel na Gilette Sensor Excel. Ta zvesta britvica nikoli ne odpove. No, pred nekaj leti, ko sem zaradi službe moral biti vsak dan obrit, sem si spet omislil brivnik, tokrat Phillipsovega z rotacijskimi rezili. Itak, da nisem bil zadovoljen. Sicer sem ga kakšno leto redno uporabljal, a zlasti mehkejših dlak po vratu preprosto ni znal porezati. Moral sem drgniti toliko časa, da se je rezilo segrelo in koža razdražila. Ko sem si čez nekaj mesecev dovolil več svobode pri dress codeu, je brivnik končal v kleti, Gilettka pa je spet dobila zaposlitev, tri do štirikrat tedensko.
Seveda sem jim pri Braunu takoj povedal, da nisem ravno prijatelj brivnikov in da ne verjamem, da bom imel dobro izkušnjo, kako naj torej predstavljam znamko? Ko pa so mi pri tem dali popolno svobodo, da lahko izkušnje z brivnikom povsem odkrito predstavim, sem se odločil. Navsezadnji pa ni kar tako biti lokalni matador v Josejevi ekipi. Možakar pač ve, kaj hoče.
Glede na svoje dosedanje težave z brivniki sem v uporabo sem dobil dva brivnika – series 3 in series 7, zadnji krik Braunove tehnologije. Zanimivo, tudi Jose uporablja ista modela. Prvič sem ju uporabil na tri dni stari bradi, z vsakim eno stran obraza. Rezultat je bil soliden, pravzaprav nad pričakovanji, ne pa popoln. Oba brivnika sta se izkazala precej dobro, za odtenek boljši vtis pa je pustila sedmica, saj je s trojko bilo potrebnega nekaj več drgnjenja. Ampak glede na to, da moja koža že več let ni okusila brivnika, dober začetek.
Kaj več pa bodo pokazali prihajajoči dnevi in tedni. Za zdaj pa lahko samo rečem, da je izkušnja dobra, veliko boljša, kot sem bil vajen v preteklosti.


3.12.2011 23:09
Jaz v Ljubljani pogrešam brivce. Brivnice so zame tako svinjsko nobel.
3.12.2011 23:11
Joj, pa imaš čas za brivca? Včasih je bilo življenje počasneješe, danes pa …
4.12.2011 12:16
No, lepo da si omenil Remingtona, sam sem ga uporabljal nekaj časa, seveda prešvercanega iz Italije, dokler ni zasmrdelo po prežganem navitju. A takrat so bili taki časi, da sem si navitje v motorčku moral kar sam previti. In je delalo, dokler so bila še rezilca in mrežica v redu. “Peš” sem se razen v vojski bolj malo bril, je pa bil to užitek posebne vrste.
Zdaj moram pa pogledati, koliko jih še sploh imam shranjenih, nekateri so že muzejske vrednosti ….
4.12.2011 16:25
Doslej sem enkrat v svojem življenju šel k brivcu v Turčiji in moram reči, da je bil občutek fenomenalen, čeprav me je zagotovo tudi nategnil pri ceni, a zmerno.Za vsak dan to sicer ni, a med vikendom bi kar pasalo. Za to res rabiš nekaj časa, predstavljam pa si, da so brivnice bile včasih moške opravljalnice. Zdaj so nam pa v tak namen ostale le še gostilne, kaj moremo.
5.12.2011 17:48
Bo tudi Frau Blitz napisala, kakšna je njena izkušnja z “novim” Blitzem?
11.12.2011 16:49
Ves čas težim frendu, frizerju pod mojim blokom, da bi se lotil tudi britja. Jaz se itak brijem na pet dni, verjetno tudi ne bi šel vsakič k brivcu, ampak sem ter tja paše.
12.12.2011 23:57
[...] Mourinho in jaz [...]