Best of Blitz – Albanci, Šiptarji, Šošoni, Arnavti …
Objavil blitz, dne 18.12.2011
Onidan sem pri pisanju enega od prispevkov mrzlično iskal neko “modrost”, za katero se spomnim, da sem jo zapisal v enem svojih zapisov. Seveda je nisem našel, sem pa zato prebral marsikaterega od starih zapisov in se mi je milo storilo. Kobil lahko kaj takega še danes napisal… Pa ne vem, če gre, tudi okoliščine so drugačne, takrat mi je blog pomenil vez z domovino, danes se tu in tam spet ujamem pri razmišljanju o emigraciji…
Kakorkoli, nekateri zapisi so enostavno predobri za oditi v pozabo, zato sem sklenil, da jih bom občasno ponovno objavil. Ali je to dobro, ne vem. Ali bo kdo tega vesel, takisto ne. Tudi izbor je bolj ali manj subjektiven, seveda pa je vprašanje, ali objektivnost sploh obstaja.
Albanci, Šiptarji, Šošoni, Arnavti …
Ko se je pred dnevi zgodila družina Berisha, je na siolblogu vladalo klavrno vzdušje. Kot običajno. Niti besedice o tragediji Albanske družine. Ko jebe Šiptarje, tu bi živeli, pa socialo vlekli in se množili! Naj se vrnejo v tisto njihovo Šiptarijo.
Kakšen je pravzaprav naš odnos do tega, najbolj stigmatiziranega ex-jugoslovanskega naroda oziroma narodnosti, kot smo takrat rekli tistim, ki so bili malo manj enaki? Sam sem se z Albanci srečal relativno zgodaj. Najprej s privat slaščičarnami – Idrizi Nafi je bil Makedonski Albanec, pri katerem sem se na poti iz šole redno ustavljal, najprej na sladoledu, kasneje pa na Marsovcih – video igri, na kateri sem žaril in palil, ampak Ujta je bil še boljši od mene.
Idrizija Nafija se še spomnim po imenu, ostalih pa ne. Drugi so bili Albanci, ki so takrat še na Glavnem trgu imeli majhen lokalček z lepinjami. Najboljšimi v nekdanji Jugoslaviji najbrž. Zagotovo pa v Sloveniji. Lent pa je bil takrat še romski slum.
Kmalu po Titovi smrti so se začele težave ne Kosovu. Prav veliko zanimanja pri svojih 13 letih nisem pokazal in seveda sem bolj ali manj verjel medijski propagandi. Prvo pravo priložnost za boljše spoznavanje Albancev sem dobil, ko sem šel služit dolg domovini. V naši enoti je bila kar tretjina vojakov Albancev. Bili so čudni, govorili so nek nerazumljiv jezik in družili so se večinoma med sabo. Temu se je reklo grupisanje in bili so nasploh zelo sumljivi. Nekateri so bili prav v redu dečki in zanje smo rekli: “Bekim je super, kao da nije Albanac.” Srbi so si takrat (1986) že lahko dovolili govoriti o Albancih karkoli. Slovenci smo imeli že Mladino na vesti in smo raje bili tiho, pe še lažje je bilo potegniti s Srbi. Danes me je sram za to.
Pravzaprav sem pa v vojski spoznal, da so Albanci tudi duhoviti (in pogumni). Imeli smo stažista iz Benkovca, ki je bil brutalen in agresiven čez vse meje. Nismo se ga ravno bali, ampak marali ga pa nismo. Tako smo nek petek popoldan tekli v polni opremi skoraj do onemoglosti. Nekaj soborcev je obnemoglo in padlo po tleh, med njimi mladi (še ne polnoleten) Albanec Fatmir. Stažo je ponorel in jih zmerjal, da njemu treba vojska i ne škart. V soboto dopoldan smo imeli politićko nastavo, ki jo je vodil stažo. Flancal je nekaj o bratsvu in samoupravljanju, potem pa je Fatmirju postavil neko vprašanje. Fatmir pa mrtvo hladno: “Druže mlađi vodnike, ja to ne znam, ja sam škart.”
Zadeve so šle nato vedno hitreje navzdol, Slovenci smo se hvala Bogu znašli na Srbom nasprotnem bregu reke in smo nekako potegnili z Albanci. Čeprav smo radi dodali, da saj Srbe razumemo, ker z Albanci res ni lahko živet, ampak ravno pobijat jih pa tudi ni treba.
Danes smo do njih brezbrižni, sploh jih ni. Še vedno pa je močno zakoreninjena uporaba izraza Šiptarji, kar kaže, da jih imamo za nekaj manj.
Pred letom in pol, na deseto obletnico Srebrenice, je eden od nemških kanalov ves večer posvetil ex-Jugi. Najprej je bila oddaja o Srebrenici. Strašno, strahotno. Človek bi si mislil, da huje ne more biti.
Sledila pa je oddaja o sojenju Slobotu. Za zločine na Kosovu. Pokazali so različna pričevanja, tako Albancev, ki so preživeli pokole kot tudi srbskih policistov. Takrat sem prvič v celoti dojel, kakšen je pravzaprav (bil) odnos Srbov do Albancev. Mrčes, krvosesi, ki jih je potrebno iztrebiti. Podobno kot Židje v nacizmu. O zgodbah ne bi tukaj, ker kaj takega niti v sanjah nisem pričakoval. Jokal sem kot dež. Kljub svojim 37 letom.
19.12.2011 10:57
Ti si mal blesav, če misliš, da je zadeva ćrno/bela in da lahko opišeš odnos dveh narodov v 2 odstavkih. Da ga pa ga umestiš v obdobje zadnjih 30 let in iz tega vlečeš “realne” zaključke, je pa bulano…
19.12.2011 11:29
Se strinjam z Mustangom.
Kdaj izključi TV, pa si rajši kakšno knjigo preberi.
19.12.2011 12:03
Dober zapis. Ja, pa ravno tako delujemo. Svoj odnos zgradimo na osnovi maloštevilnih ali samo ene izkušnje. Tudi sam se jih spomnim predvsem iz JNA. Njihovega grupisanja in tudi agresivnosti nekaterih. Duhovitosti pa res nisem zasledil. verjetno je nisem razumel.
Nekoliko nerazumevanja pa mi povzroča tudi njihov način življenja v Slovenij v tem času. Sicer je res, da se ne gre vtikati v njihovo kulturo, vendar mi je marsikaj malodane strašljivo. Poznam kar nekaj zanimivih primerov. Zmaga družina v bližnjem kraju. Ukvarjajo se z gostinstvom. Tipi so popolnoma “udomačeni”! Niti ne bi zlepa pomislil, da so tujci. Vendar pa imajo ohranjen svoj sistem. Nihče ne ve niti slučajno, koliko je v hiši ljudi. Vidiš predvsem moške. Najbolj opasni pa so bili pred leti, ko si je ena od sester, mlada punca našla fanta mimo očetove volje. Eden od bratov je v lokalu presenečenim “prijateljem” jasno povedal, “da živa ne bo več prišla nazaj”! Mislim, šok totalen. Pozneje so punco našli nekje v tujini. Zdaj ne vem, ali bi jo res fentali ali ne. Pravijo pa, da jo je rešilo to, da je tudi njena nova družina močna albanska familija!
No, malo sem naložil. aja, še glede Šiptarjev. v vojski sem vprašal enega od njih kako je s temi izrazi. Pojasnilo se je glasilo, da z besedo Šiptar ni popolnoma nič narobe, da so le ostali vzeli to za slabševalen izraz.
Arnavti in Šošoni pa mislim, da nista splošna izraza za vse albance ampak izvirata iz nekdanjih plemen! lp
19.12.2011 20:44
Mustang, pišem pač o obdobju, ki sem ga izkusil. In to je bilo, dolga leta tudi s slovensko pomočjo, do Albancev izrazito krivično. Sicer pa, karkoli se je dogajalo skozi stoletja, kakršnekoli grehe imajo Albanci na vesti, to ne upravičuje genocida, ki smo mu bili priča.
Dare, ni dvoma, da njihov način življenja ni najbolj skladen z našim. Tu bi se seveda morali mi vprašati, do kod seže naša toleranca, gotovo ne bi smeli tolerirati tako očitnih kršitev človekovih pravic ali celo zakonov. A je tudi res, da jim je tak način življenja/poslovanja sploh dajal možnosti za preživetje.
Sicer pa, saj tudi družinsko poslovne navade bodočega premierja niso nič boljše. Razen seveda, da ne grozijo članom svoje družine, ampak novinarjem.
19.12.2011 20:46
Aja, še o imenih. Odkod izvira ime Arnavti, ne vem, ga je pa konec osemdesetih in v začetku devetsdesetih uporabljal Vuk Drašković. Šošoni pa so indijansko pleme, za Albance pa so to ime v mojem času uporabljali predvsem Begiši.
19.12.2011 20:59
Teb ni pomoči… če si en tistih, ka verjame, da so l.99 Srbi probal pregnat 2miljona Šiptarjev, probi rajš s kuharskimi recepti.
19.12.2011 21:03
Ne vem no. Pred kakšnim letom sem se zapletel v pogovor z nekim gostincem v prekmurju (tudi sanjalo se mini, da je šipter, ni imel tistega značilnega obraza). Beseda da besedo in se mi pohvali, da je pri njih v Makedoniji fenomenalno, narava, voda, itd. Nakar izvem, da govori o Tetovu in da je šiptar. Vehementno mi razloži, da je Makedonija šiptarska, da so oni tam glavni in da jih Makedonci morajo spoštovati in upoštevati in ne vem kaj še. Samo debelo sem gledal. In tudi zadnjič tam koristil gostinske usluge.
Brez da bi trenil, sem prepričan, da če v Sloveniji presežejo neko kritično maso, bomo imeli z njimi velike težave.
Drugo srečanje z njimi je bilo pa pred kratkim, ko so me štirje mladci (ti so bili pa značilega izgleda, 100% nisem falil) v stari seat ibizi skorajda povozili sredi prehoda za pešce na začetku Vojkove ulice. Tako blizu “odhoda iz tega planeta” sem bil samo še enkrat v življenju.
Osebno mislim, da je slovenska politika priseljevanja neodgovorna, da ne rečem še česa hujšega. Ravno tako smo popolnoma neprijazna država mladim družinam. In neprijazna država malemu slovenskemu človeku. Še nekaj let, pa nas bo Slovencev samo še za vzorec. Vsi kazalci so ostro usmerjeni v to smer.
19.12.2011 21:04
Mustang, verjamem, da so Srbi leta ‘99 želeli in poskusili pregnati čim več Albancev. Če ti moje pisanje ni všeč, pa beri kuharske recepte.
19.12.2011 21:10
David, mislim, da bomo imeli veliko prej težave s kom drugim, kot z Albanci. In večina teh je čistokrvnih Slovencev. Seveda so v vsakem narodu primitivci, tako pač je.
Mene je pa v soboto napadla (po vsej verjetnosti Slovenka), ker sem ustavil v križišču, čeprav sem bil na prednostni cesti (ki je to od nedavnega, prej je bila stranska). Postavila se mi je ob bok in začela opletati z rokami in mi kazati nasilne geste (razen, če so bile morda vabilo
). Pa je bila najbrž Slovenka.
19.12.2011 21:45
Blitz, saj sem omenil, da smo sami sebi največja težava. Že stoletja, ne desetletja
In to “drugi” s pridom izkoriščajo. Jaz sem skoraj že prepričan, da se bomo na nek način “iztrebili” kar sami
19.12.2011 21:52
Od Makedoncev sem še kar veliko slišal o Šiptarjih. Imam namreč kar nekaj sodelavcev Makedoncev. Pred časom so pravili, da so še kar agresivno z “mafijskimi” metodami osvajali cele ulice v Kumanovu ali na Ohridu. To je zgledalo po njihovih besedah tako, da so se v kakšni ulici z lokali (dućani) stalno dogajale tatvine, požari ipd. dokler niso domačini lokalov začeli prodajati po zelo nizkih cenah in se seliti drugam. Potem je bilo menda v kratkem vse skupaj šiptarsko in nobenih težav ni bilo več!! Sicer pa so imeli Makedonci s svojimi Albanci nekaj mesečne nemire. Oni vsaj pravijo, da je bil to rat. In da je od takrat občutno bolje. Opaža pa da se tudi popuščanje njihovih starešin glede njihove tradicije. Tako niso ženske več tako zaprte v bajtah in imajo zadnja leta baje tudi manj otrok!
19.12.2011 22:06
Blitz, mogoče je bila pa tista Slovenka kakšna šerifova znanka z občutkom večvrednosti
19.12.2011 22:20
Kakor jaz razumem, izraza Šiptar in Šiptarija, izhajata iz albanskega jezika in je to podobno, kot če bi rekli esterajher in esterajh. (http://en.wikipedia.org/wiki/Albania) Saj tudi severovzhodnim sosedom rečemo Madžari, kot si pravijo sami, ne pa Ungari ali Hungari, Huni je pa že kar žaljivo.
20.12.2011 10:34
Blitz, kr verjem vse kr s televizije pride, pa dober tek!
26.12.2011 15:23
ni dolgo nazaj, ko sem bila na nekem seminarju, na katerem se je poglabljalo stereotipe. Verjetno zato, da bodo imele nevladne organizacije kaj dela….
pred cca 2-3 leti sem delala neko oddajo o družini z Gorenjske, imajo 3 hčere, ki so tik pred mojim obiskom prišle s Kosova. Skupaj z mamo, ki ni znala niti besedice slovensko.
Danes? Kapo dol. Zlasti pred hčerkam.
neg Albanec, vrsto let je delal pri naših vrlih gradbenikih (po šihtu še priložnostno fušal) , je ob gradbeniških tajkunskih podvigih ostal na cesti. A ni dolgo ačsa jokal. Pljunil je v roke in letos poleti, ko je njegova skupina zidala pri moji znanki, se mi je pohvalil, češ, hvala bogu, da je slo- gradbeništvo crknilo, drugače danes ne bi bil to, kar je.
Ima 6 otrok, dva sinova študirata v Sloveniji, eden v nemčiji pri sorodnikih.
Albansko-slovenska družina, ki je vrsto let živela v Makedoniji. Pred cca 10 leti so se vrnili v SLo, ker je ženi umrla mama in so želeli hišo takoj prodati in oditi nazaj. A so ostali.
Danes? poslovno zelo uspešni, čudoviti ljudje, zelo družabni, otroci glasbeno andarjeni. Mimogrede: starša nista izobražena- to, kar sta, sta dosegla z golimi rokami.
Tako.
(poslušaj tusti češki spot na RA 1, hehe), pa ga niti pod razno en bi marala za soseda, če bi mi najedal….ali..nedajbože..če bi imel navado poslušati Danijelo….
Hočem reči, da ne maram stereotipov v stilu, da so starčki ”revčki ” in ”južnjaki” maltretirani. Kot ne maraqm, da kdo trdi, da so otroci pijancev tudi sami- pijanci.
Dovolj sem že stara, da lahko rečem, da mi je vseeno, od kje je kdo, hudičevo pa mi je pomembno, KAKŠEN JE KDO.
Zaradi mene je lahko arijski ljubljančan