Kavelj 22

Tale tema me zažuli v predbožičnem času vsako leto znova in znova. Da je ob tem času nakupovalna mrzlica na višku, gotovo drži. Nisem pa čisto prepričan, da je pretirano zapravljanje za darila resnično vsesplošen pojav.

Pa se s tem niti kaj dosti ne ukvarjam, me pa vsakič znova ziritira kakšen prispevek na televiziji. Vsako leto namreč vrli novinarji najdejo kakšno drugačno družino. Saj veste, takšno, v kateri ne zapravljajo denarja za pretirana darila. Takšno, kjer dobrodušni starši skromno povedo, da njim se pa zdi pomembneje od obdarovanja to, da se posvetijo eden drugemu, še zlasti pa otrokom. Skratka, družino, ki v teh strašnih potrošniških časih kljubuje vsesplošno sprejetim navadam povampirjenega kokakolskega kapitalizma. Izumirajočo družino, ki se kot v Bodysnatcherjih drži doma in se ne da okužiti nakupovalnemu virusu.

Človek bi kar čestital vrlim novinarjem, ki da uspejo v teh časih sploh najti takšno družino. No, takšen duh vsaj veje iz teh prispevkov. Pa ne, da bi imel kaj proti takšnim družinam. Sploh ne, imajo namreč povsem prav. Moti pa me, da so te družine prikazane kot nekakšni don kihoti potrošniškega sveta, kot izumirajoče družine, ki jih kmalu več ne bo. Moti me to zato, ker sem prepričan, da je takšnih še vedno večina družin. Res je, da poznam navade drugih, med katerimi se gibljem, bolj ali manj le iz pogovorov, a dejal bi, da večina gleda na te zadeve podobno.

Da je decembra v nakupovalnih središčih strašna gneča, drži, še posebej v zadnjih dneh pred prazniki. A poglejmo na to nekoliko drugače – nakupovalna središča so zgrajena seveda tako, da zadostijo potrebam prebivalstva v povprečnem mesecu. December pa ni povprečen. Vzemimo, da si darila večinoma kupujemo dvakrat letno – za rojstni dan ali god in za miklavža/božič oziroma novo leto.  Medtem, ko se nakupi za rojstne dneve razporedijo čez vse leto, se nakupi za decembrske praznike zgostijo v slabem mesecu, torej enajstkrat bolj intenzivno.

Kar hočem povedati je, da bi se predbožični in prednovoletni nakupovalni mrzlici lahko izognili le, če se devetdeset odstotkov prebivalcev sploh ne bi obdarovalo ali pa vsaj, če bi darila nakupili čez leto. Skratka, decembrska gneča v trgovinah sama po sebi še ni dokaz, da pretiravamo z obdarovanjem.

Seveda pa se globoko strinjam s tem, da sta medsebojna bližina in ukvarjanje drug z drugim pomembnejše od obdarovanja. A obenem verjamem, da takšne družine niso izumirajoče, temveč so v večini.

Vir fotografije: dramlje.info