Tale tema me zažuli v predbožičnem času vsako leto znova in znova. Da je ob tem času nakupovalna mrzlica na višku, gotovo drži. Nisem pa čisto prepričan, da je pretirano zapravljanje za darila resnično vsesplošen pojav.

Pa se s tem niti kaj dosti ne ukvarjam, me pa vsakič znova ziritira kakšen prispevek na televiziji. Vsako leto namreč vrli novinarji najdejo kakšno drugačno družino. Saj veste, takšno, v kateri ne zapravljajo denarja za pretirana darila. Takšno, kjer dobrodušni starši skromno povedo, da njim se pa zdi pomembneje od obdarovanja to, da se posvetijo eden drugemu, še zlasti pa otrokom. Skratka, družino, ki v teh strašnih potrošniških časih kljubuje vsesplošno sprejetim navadam povampirjenega kokakolskega kapitalizma. Izumirajočo družino, ki se kot v Bodysnatcherjih drži doma in se ne da okužiti nakupovalnemu virusu.

Človek bi kar čestital vrlim novinarjem, ki da uspejo v teh časih sploh najti takšno družino. No, takšen duh vsaj veje iz teh prispevkov. Pa ne, da bi imel kaj proti takšnim družinam. Sploh ne, imajo namreč povsem prav. Moti pa me, da so te družine prikazane kot nekakšni don kihoti potrošniškega sveta, kot izumirajoče družine, ki jih kmalu več ne bo. Moti me to zato, ker sem prepričan, da je takšnih še vedno večina družin. Res je, da poznam navade drugih, med katerimi se gibljem, bolj ali manj le iz pogovorov, a dejal bi, da večina gleda na te zadeve podobno.

Da je decembra v nakupovalnih središčih strašna gneča, drži, še posebej v zadnjih dneh pred prazniki. A poglejmo na to nekoliko drugače – nakupovalna središča so zgrajena seveda tako, da zadostijo potrebam prebivalstva v povprečnem mesecu. December pa ni povprečen. Vzemimo, da si darila večinoma kupujemo dvakrat letno – za rojstni dan ali god in za miklavža/božič oziroma novo leto.  Medtem, ko se nakupi za rojstne dneve razporedijo čez vse leto, se nakupi za decembrske praznike zgostijo v slabem mesecu, torej enajstkrat bolj intenzivno.

Kar hočem povedati je, da bi se predbožični in prednovoletni nakupovalni mrzlici lahko izognili le, če se devetdeset odstotkov prebivalcev sploh ne bi obdarovalo ali pa vsaj, če bi darila nakupili čez leto. Skratka, decembrska gneča v trgovinah sama po sebi še ni dokaz, da pretiravamo z obdarovanjem.

Seveda pa se globoko strinjam s tem, da sta medsebojna bližina in ukvarjanje drug z drugim pomembnejše od obdarovanja. A obenem verjamem, da takšne družine niso izumirajoče, temveč so v večini.

Vir fotografije: dramlje.info

Kot sem omenil že v prejšnjem zapisu o testiranju obeh Braunovih brivnikov, sta se ob običajni uporabi izkazala oba modela. Oba brijeta zelo solidno, koža ni preveč vzdražena. Ko govorim o običajni uporabi, imam v mislih vsakodnevno britje ali britje do nekaj dni starih ščetin. Pri obojem sta se izkazali tako trojka kot sedmica. Pri čemer pa je sedmica pokazala nekaj boljše rezultate, saj je za enako kakovostno britje bilo potrebnega manj časa.

No, ob koncu prejšnjega zapisa sem napovedal, da bom v zadnji fazi testa brivnika preizkusil še v bolj, hm, ekstravagantnih pogojih. OK, morda je kdo, kot na primer chef, pričakoval kaj bolj odbitega, a zadeva je pač takšna, da nimamo niti mačke niti psa, papige pa nimajo dlake. Tako sem bil na koncu omejen s svojim telesom. Še več, ker sem trenutno v še kar bitlesovski fazi, tudi lasje niso prišli v poštev. Ostale so noge in prsa junačka.

Priznam, da doslej nisem imel izkušenj z britjem nobenega od omenjenih predelov telesa, ampak iz strukture dlak bi si drznil sklepati, da večina moških v ta namen uporablja hladno orožje, torej britvico, kakšni posebneži morda tudi Epilady ali Silk-epil. Tistih moških, ki se seveda brijejo – če ne drugi, zagotovo vsaj body builderji. Začel sem z nogami. Za razliko od brade, kjer je razlika v kakovosti britja med obema brivnikoma bila majhna, je pri nogah sedmica dan, trojka pa noč. S sedmico sem samo enkrat ali dvakrat potegnil in že je bila koža gola kot dojenčkova ritka. S trojko pa kljub drgnenju gor in dol ni šlo. Skoraj nič. Želel sem vam pričarati razliko s kakšno fotko, ampak kamera ne pokaže kaj veliko, saj ne sodim ravno med primatske tipe.

Po britju

Bolje se je izšlo pri oprsju. Pred figarovim posegom je bilo videti takole. Potem sem se lotil ene joške s trojko, druge pa sedmico. Rezultat je bil podoben, kot pri nogah, le da je pri oprsju veliko bolje viden. Sedmica je otroško ritko pričarala po zgolj dveh ali treh potegih. Trojka pa se je mučila in mučila in šele po dolgotrajnem masiranju se je nakazal kumerna čistinca. Skratka, trojke nikakor ne bi priporočal kakšnemu bodybuilderju.

Pri tem sem odnehal, dalo bi se še najti kje kakšno kocino, ampak mislim, da se ne bi veliko razlikovala od že stestiranih. Lahko bi se spravil še na Frau Blitz, ampak, prosim vas lepo, kateri moški si pa želi deliti brivnik z boljšo polovico?

Tako, da mi preostane le še kratek povzetek. Za brivnik Braun series 7 lahko mirno rečem, da je daleč najboljši brivnik, kar sem jih imel čast uporabiti. Ne le, da brije tako, kot je treba in ne draži kože, več kot očitno je, da zna opraviti z vsemi vrstami dlak.  Zato si ga upam priporočiti vsakomur, tudi tistim z bolj ekstravagantnimi idejami in navadami. Ima le en minus, in to je zasoljena cena, polčetrti stotak ojrov res ni mačji kašelj. A če vam najdražja tu in tam zagruli, da ji je všeč, da ste vsak dan obriti, se splača. Še zlasti, če so ji všeč obrite noge in prsa junačka.

Tudi Series 3 je v redu brivnik. Pri običajni rabi ne zaostaja veliko za sedmico in če ste človek navad, ki se obrije vsako jutro, boste s trojko več kot zadovoljni. Če sodite med tiste, ki se radi brijejo med tuširanjem, pa boste celo navdušeni. Seveda pa ne zadošča trojka, potrebujete tudi ogledalo v tušu. Absolutno pa pozabite na obrite noge, razen, če imate dlake na nogah podobne tistim na bradi. Skratka, za “Otto-normal” državljana več kot soliden izdelek, za solidno ceno.

Za konec pa še tole – tako trojka (opcijsko) kot sedemka (serijsko) imata tudi napravo za samodejno čiščenje “Clean & Renew”, ki očisti in “obnovi” mrežico in rezilo. Kljub priporočilu, da bi naj brivnik dali čistiti po vsakem britju, ga dam jaz čistiti po vsakem četrtem ali petem. Je pa res, da jaz itak, old-fashion, kot sem, po vsakem britju snamem mrežico in spiham dlake. To pa že še zmorem. Tako, da učinkovitosti tele novitete ne znam oceniti. Za tiste, ki nimajo časa za ročno čiščenje, pa je najbrž v redu.

Werner von Braun

Glede na to, da Jo te dni zaradi katalonske koride ni najbolj pri volji za svoje ambasadorske dolžnosti, je čas, da jaz poprimem za krmilo. Ko sem glih pri izbiri med trojko in sedmico – seveda bi bilo carsko, če bi šlo za bavarske žrebce, ampak tudi Braun ni od muh.

Zadal sem si nalogo oba brivnika preizkusiti v čim večih različnih režimih britja. Denimo pri vsakodnevnem britju, tri dni starih ščetinah in še kaj. Pa dajmo najprej pogledati, kaj obljubljajo marketinški strokovnjaki.

Braun series 7 odlikujejo “Inteligentna sonična tehnologija – napredna tehnologija, ki razbere poteze vašega obraza in prilagodi moč 10.000 mikro tresljajev gostoti vaše brade za najbolj temeljito in prijetno britje doslej.“, “Patentirani ActiveLift™, ki zajame dlake, ki ležijo plosko na koži tudi na težavnih delih, na primer vratu” ter “OptiFoil™ – Braunova najnaprednejša mrežica z odprtinami različnih velikosti, ki pomagajo zajeti več dlak, ki rastejo v različne smeri, in jih nato prireže bliže koži kot kadar koli doslej“. Kot dodatek pa še “Sistem Clean&Renew™ – ob pritisku na gumb samodejno očisti, namaže, posuši in napolni brivnik, tako da imate občutek, da imate vsak dan nov brivnik.”

Pri series 3 je spisek nekoliko manj impozanten, a še vedno obetajoč: “Izboljšani sistem Triple Action FreeFloat™ – z izboljšanim delovanjem pri tridnevnih bradah z več udobja  za kožo“, “Tristopenjski način prirezovanja – dvojna mrežica in sredinski prirezovalnik postopoma brijejo vse bliže koži“, podobno kot pri sedmici “Sistem Clean&Renew™ “, pika na i pa je “Wet & Dry – brivnik lahko uporabljamo tudi pod prho s penami in geli“.

Začel sem z vsakodnevnim britjem, zjutraj pred odhodom v službo. Rezultat je, ovaj kako da kažem, obetaven. Oba brivnika enodnevne ščetine obrijeta dobro, vsak naslednji dan bolje, pri čemer med njima ni bistvene razlike, razen, da sem pri trojki moral malo večkrat potegniti gor in dol po licu. Seveda lice ni otroška ritka, kot po Gilettki, je pa dovolj lepo obrito. Prednost pa je, da se ni treba namiliti in poseg traja le minutko ali dve. Razen tega ni po britju ostalo na koži prav nič pekočine, česar pri svojih nekdanjih brivnikih nisem bil vajen. Piko na i je dodala še Frau Blitz, ki je zadovoljno zapredla, kako ji je všeč, da sem po novem vsak dan urejen. Seveda mi je zagodilo, celo toliko, da sem nabavil after shave, čeprav me sploh ne peče. Skratka, v najenostavnejšem režimu sta oba brivnika zanesljiva, pri čemer se zdi, da “sonična tehnologija” za odtenek poseka “tristopenjski prirezovalnik”.

Nato sem se lotil testiranja učinkovitosti britja pri večdnevni bradi. Pričakovano je bilo tokrat več težav. Po licih je šlo brez težav, takisto pod nosom, zato pa so dlake, ki plosko ležijo na vratu, kar nekaj časa uspešno kljubovale obema terminatorjema, a na koncu je bil neprijatelj nadmočniji. Vrat je zgledal kot Pelješac po požaru – tu in tam kakšen ostanek ščetine, koža pa si je zaželela vodice za po britju. Tako da, pri tridnevni bradi bi si skoraj zaželel britvice.

Preizkusil pa sem še en, nekoliko ekstravaganten način uporabe. Trojka je namreč tako imenovan wet&dry brivnik, ki ga lahko uporabimo v kombinaciji s peno za britje in če želimo, tudi v tušu. Poiskusil sem kar na polno. Namazal sem se s peno in stopil v tuš. Strahu ni bilo, toliko sem jim že zaupal, da me ne bo vsekalo. Občutek je bil zelo dober, brivnik je kar sam od sebe iskal pot skozi peno in kar čutil sem, da bo rezultat izjemen. No, res je bil izjemen, a v nekoliko drugačnem pomenu besede. V ogledalu sem zagledal oskubljeno kokoš. Natančneje povedano, slabo oskubljeno kokoš. Težko je reči, ali je problem v slabem delovanju na mokri koži ali pa v preprostem dejstvu, da v tušu nimam ogledala. A tudi ta test še pride na vrsto – namesto v tušu bom drugo verzijo mokrega testa izvedel pred ogledalom.

Že po polovici testa lahko potrdim, da sta oba brivnika zelo dobra. Kar je glede na moj odnos do brivnikov pravzaprav odlična ocena. Takole, pri konvencionalni, redni uporabi, bi se brez težav odločil za kateregakoli od obeh modelov in za oba lahko rečem, da sta najboljša, kar sem jih doslej preizkušal. Če bi moral izbirati med njima, pa bi se brez kančka dvoma odločil za sedmico. Kot pri bavarskih lepotcih, kajpak.

Vstopam v zadnjo fazo testiranja, kjer imam v načrtu nekaj bolj ekstravagantnih testov. Če ima kdo kak predlog, kar z besedo na dan.

Ko je prejšnji teden tajnik SD Uroš Jauševec na Twitterju napovedal Jankovićevo ˝uničenje levice˝, se je nemalo tako volivcev sedanje koalicije kot tudi opozicije z njim gotovo strinjalo. Saj ni nobena skrivnost, da ljubljanski župan ni ravno vzorčen primer levičarja, če si seveda pod pojmom levičar ne predstavljamo komunističnega samodržca. Bolj zanimiva je bila Jauševčeva utemeljitev svojih besed, ki so jo naslednji dan objavili mediji: ˝… na primer v Veliki Britaniji, ko kaže, da bodo laburisti izgubili volitve, ne pride neki magični rešitelj z novo stranko, prav tako se kaj takega ne dogaja v drugih razvitih zahodnih demokracijah. Nasprotno pa so v Romuniji, Bolgariji in nekaterih drugih vzhodnoevropskih državah poznani primeri, ko so na mesto etabliranih strank stopili populisti, demagogi…˝

Beri naprej …

Eden najpomembnejših dogodkov v zadnjem času, še zlasti za države nekdanje Jugoslavije, je nedvomno aretacija nekdanjega poveljnika vojske bosanskih Srbov, Ratka Mladića. Čeprav po pričakovanju dogodek v Srbiji ni sprožil večjega revolta, pa gre to pripisati predvsem apatičnosti Srbov, nikakor pa ne kakršnikoli katarzi.

Beri naprej …

Veselje, ki je izbruhnilo po vsej ZDA, ko je pred tednom dni svet obšla novica o smrti sovražnika ZDA št. 1, Osame Bin Ladna, je bilo milo rečeno nespodobno. Pa ne zato, ker bi z Bin Ladnovo smrtjo svet kaj veliko izgubil, ampak zato, ker smrti nekoga, pa četudi je to Osama, Hitler ali Tito, preprosto ne gre proslavljati. Konec vojne, diktature ali terorja že mogoče, smrti pa pač ne.

Beri naprej …

Čeprav pri nas radi in pogosto govorimo o pomanjkanju pravne države, pa se zdi, da se pogosto najraje pritožujejo takšni, ki tudi sami pridno gazijo po njej. A tako pogostih udarcev, kot jih je ugled naše domovine doživel v zadnjem tednu ali dveh, ne pomnimo vse od časov rajnke države.

Beri naprej …

Ko je na zadnjih parlamentarnih volitvah leta 2008 zmago odnesla SD in je premiersko žezlo prevzel njen predsednik Borut Pahor, je bila z izidom v precejšnji meri zadovoljna velika večina volivcev. Tisti, ki so ga volili, so tako ali tako dobili, kar so želeli. Zadovoljni so bili tudi volivci ostalih strank leve koalicije, predvsem zato, ker so se rešili vladavine osovraženega predsednika SDS. In nenazadnje niso bili hudo nezadovoljni niti volivci pomladnih strank, ki so v zmernem in spravljivem Pahorju videli sprejemljiv kompromis, veliko boljši od morebitne zmage Golobiča, pri desnici podobno stigmatiziranega, kot je Janša pri levici.

Beri naprej …

Nič novega ni, da stanje demokracije v naši komajda dobro polnoletni državi ni na ravni, kakršno bi si želeli. Če lahko z dokaj mirno vestjo še trdimo, da premoremo svobodo govora, pa je večji križ z odgovornostjo za svoje besede in dejanja.

Beri naprej…

Da ne boste rekli, da samo jamram…

+